Tihi znaki izgorelosti, ki jih starši pogosto spregledamo

Foto: Canva

Saj sem samo utrujen/a … Samo naspati se moram … Saj bo minilo …
Kolikokrat smo si to rekli v zadnjem mesecu? Starševstvo je čudovito, a nas lahko tudi izčrpa. Ekrani nam pri tem ne pomagajo. Kljub temu vse prepogosto poiščemo odklop v njih. Nas sicer raztresejo, a ne sprostijo. Dnevi tečejo v neskončnem ponavljanju nalog, skrbi, službenih obveznosti in čustvenih odzivov otrok. Starši pogosto nimamo niti trenutka, da bi zadihali.

A obstaja razlika med “utrujen sem” in “izgorevam”. Najbolj zahrbtno pri izgorelosti je, da se prikrade počasi in tihoma in da jo pogosto opravičujemo kot nekaj “normalnega”. Vendar ni. Izgorelost je v starševstvu pogosto zamegljena s prepričanjem, da je stalna utrujenost pač običajen del skrbi za otroke. To ni res. Seveda so nekatera obdobja bolj naporna kot druga, a vsaj približno zdrav otrok za svoj razvoj nikakor ne potrebuje starša, ki je stalno popolnoma na razpolago in posledično izčrpan.

Spodaj je nekaj znakov, ki kažejo, da smo blizu meje med običajno utrujenostjo in izgorelostjo.

1. Nisi več ti, ampak se tega ne zavedaš

Če se vam zdi, da ste postali drugačni, manj potrpežljivi, bolj razdražljivi, ne čutite več tiste radosti ob otroku kot prej … to ni le faza. Lahko je znak čustvene izpraznjenosti in izčrpanosti.

2. Počitek ne pomaga več

Greste zgodaj spat, pa ste še vedno utrujeni. Imate prost dan, pa ste večer še vedno izčrpani. Telo izgorelost občuti kot fizično izčrpanost, ki je spanec več ne odpravi.

3. Odklapljanje od vsega, tudi otrok

Mnogi starši se začnejo nezavedno odmikati od svojih otrok. Odlašajo s skupnim časom, ne zmorejo poslušati otrokovih zgodb, ker jih te obupno dolgočasijo ali celo razdražijo. To ni le zlovoljnost in slaba volja, to je alarm.

4. Ni več veselja, samo obveznosti

Če se vaš vsakdan zdi kot neskončen seznam nalog, kjer ni več trenutkov, ki jih resnično občutite kot lepe, lahko izgubljate stik s sabo.

5. Pogosto zbolevate, drobne bolezni se vlečejo

Izgorelost ni samo psihološka, tudi imunski sistem začne popuščati. Več prehladov, težje okrevanje, napetost v mišicah, glavoboli, alergije … vse to je lahko povezano z notranjo izčrpanostjo.

Kaj lahko storite?

• Priznajte si, da je težko. To ni znak slabosti. Ne primerjajte se z drugimi. Ne živimo istih življenj. Morda imamo podobne situacije, a naš notranji ustroj je različen. Kar nekdo opravi mimogrede, je za drugega lahko velik napor.

• Poiščite podporo in pomoč partnerja, prijateljice, strokovnjaka, staršev … da le nekoliko sprostite nekaj časa in prostora zase.

• Identificirajte stvari, ki vas najbolj izčrpavajo in premislite, katere od teh niso nujne in bi jim lahko rekli NE

• Ne pozabite na gibanje, svež zrak, zdravo prehrano in osnovno nego telesa. To so prvi in osnovni elementi skrbi zase. Nikar jih ne podcenjujte.

• Prostor in čas, ki ga boste sprostili, preživite modro. Ekrani praviloma niso najboljša izbira. Ni pomembno le, česa ne počnete, še bolj je pomembno, kaj počnete. Če vas namreč vsaj del tega, kar počnete ne napolnjuje z energijo in veseljem, enostavno ne boste imeli goriva, da bi “prevozili” tisto, kar je manj prijetno, a nujno.

Niste samo starš, ampak tudi človek

V tej vlogi ne smete izgubiti sebe. Vaša moč ni v tem, da ste vedno na voljo, temveč tudi v tem, da znate začutiti svoje meje in poskrbeti zase. Samo spočit in čustveno navzoč starš lahko res daje otroku tisto, kar najbolj potrebuje. To pa je varna in ljubeča prisotnost ter vzgled odraslega, ki živi polno in zadovoljno življenje.