Na srečanju z Giffom Lasto smo dobili tudi recept za to, kako najti smisel življenja

Foto: Klemen Ban

Včeraj zvečer je polna dvorana Antonovega doma na Viču doživela bogato srečanje z avtorjem knjige Pot mladeničev z dekleti, Giffom Lasto. Z njim se je pogovarjal Nejc Škoberne, pobudnik in izdajatelj slovenskega prevoda. Giff je navdušil s pronicljivimi in duhovno bogatimi vpogledi v dinamiko odnosa med moškim in žensko, pa tudi odnosa moškega do samega sebe, do sveta ter do Boga.

Kako oživiti mrtvo spalnico

Nejc in Giff sta se pogovarjala predvsem o idejah, ki jih je Giff razdelal v svoji knjigi: o virilnosti, o tem, kako naj moški “drži okvir”, ki ga ženska nato preizkuša in se – ko se prepriča, da je trden in varen – vanj ugnezdi in ga napolni z življenjem. Spregovorila sta tudi o “mrtvi spalnici” oziroma o zakonu brez spolnosti, o moškem vodenju in še o čem, o čemer ste lahko že brali tudi na našem portalu.

To je bil odličen uvod v Giffovo knjigo za vse tiste, ki je še niso prebrali, in dobrodošla osvežitev za vse, ki smo jo. Največja dodana vrednost večera pa je bila v odgovorih na vprašanja občinstva. Relativno zadržana slovenska publika se je tokrat izkazala z zanimivimi vprašanji, ki v kombinaciji z Giffovimi odgovori v meni še vedno odmevajo. Izpostavil bom tri take pare.

“Ugotovi, kaj te veseli, kaj svet potrebuje in k čemu te kliče Bog.”

Sodobni iniciacijski obred: opustitev pornografije

Prvo vprašanje je v zvezi s pornografijo: Giff je do te teme zelo strasten, saj je bilo ravno to, da je sam premagal odvisnost od pornografije, ključno za izboljšanje njegovega zakona z ženo Ashley. (Giff je v Sloveniji skupaj z njo in z njunimi tremi sinovi, najstarejši sin je ostal doma.) Vprašanje je bilo, kako se spopasti s problematiko pornografije na osebni ravni ter na ravni družbe.

Giff je začel z opozorilom, da je pornografijo zmotno obravnavati zgolj kot sodobno obliko greha poželenja, ki ga Cerkev pozna že dve tisočletji. Uživanje pornografije je namreč bolj kot temu, kako so se nekoč mornarji po dolgi plovbi zapodili v bordel, podobno doživljanju veličine, ki sta jo doživljala npr. Džingiskan ali kralj Salomon. Ne gre zgolj za preprosto potešitev potrebe po spolnosti, ampak za doživljanje občutkov spolne zadovoljitve, osvajanja in dosežkov. Ravno želja po teh treh stvareh je definicija virilnosti. Vendar pa te želje preko pornografije ne moremo zadovoljiti – občutek zadovoljstva je lažen. Salomon in Džingiskan sta bila resnična osvajalca z resničnimi dosežki in sta lahko zaradi statusa, ki sta ga uživala, izbirala med množico spolnih partneric.

Podobno lahko fant na internetu izbira med množico deklet: v enem zavihku si odpre blondinko, v drugem rjavolasko … Doživlja občutke, ki so jih v resnici izkusili le največji “carji”. Oziroma ponaredke teh občutkov. Ko prepozna laž in se zagleda v vsej bedi tovrstnega početja, se hitro spet potolaži – s pornografijo. In začarani krog je sklenjen. Namenoma sem uporabil besedo fant. Giffov mentor namreč pravi, da je opustitev pornografije sodobni iniciacijski obred: prehod iz otroštva v moškost. Giff meni, da bi tovrstno stališče na nivoju družbe bilo najboljša spodbuda, da bi fantje opustili to “dudo”, s katero se tolažijo, in se odpravili v svet: tvegali, poskusili osvojiti kaj oziroma koga resničnega.

Opustitev pornografije je sodobni iniciacijski obred: prehod iz otroštva v moškost.

Kako najti smisel (svojega) življenja

Naslednja iztočnica, je bil stavek iz knjige, ki se nahaja ravno v delu, ki govori o pornografiji in masturbaciji: “Moški so dosegali več, ko je bilo težje videti ženske prsi.” Vprašanje je bilo, kako med vsemi načini zadovoljevanja virilnosti izbrati pravega. “V bistvu gre za vprašanje o smislu življenja,” se je pošalil Giff. Navdušila me je preprostost in hkrati globina njegovega odgovora: “Ugotovi, kaj te veseli, kaj svet potrebuje in k čemu te kliče Bog.”

Vzemi svoj križ

Zadnja kombinacija vprašanje-odgovor, ki me je nagovorila, pa je bilo vprašanje o ekstremnem prevzemanju odgovornosti (ang. extreme ownership): kako naj lahkotno prenašam neskončno težo, ki si jo naložim s tem, da sam prevzamem odgovornost za resnično vse, kar se mi v življenju dogaja. Giff je odgovoril z Jezusovimi besedami iz evangelija: “Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj,” in: “Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek. Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam; kajti moj jarem je prijeten in moje breme je lahko.” Zasidranost v zavesti, da smo ljubljeni Božji otroci – ne glede na neuspehe, ki nam zagotovo ne uidejo – nam daje pogum, da lahkotno in “na polno” igramo igro življenja. Z ljubeznijo in iz ljubezni.