Foto: CanvaLetošnje postne spodbude za vas pripravlja Gregor Čušin. Poimenoval jih je STRMENJE. Prejeli jih boste trikrat tedensko – v nedeljo, sredo in petek: tempo, v katerem jih boste brali, prepuščamo vam – isti dan, ko jih prejmete, ali pa čez vikend, ko je manj naglice. Vse to z namenom, da se izognete stresu, ki nam jih vsakodnevno povzročajo roki ter gledanje na koledar in uro, ter se v miru posvetite bistvenemu – srečanju z Jezusom.
Stal je tik pod vrhom gore in govoril.
Sonce za njegovim hrbtom je žarelo v zlato rdečih barvah, da se je na trenutke zdelo, kot da nebo gori. A ni gorelo le nebo. Gorele so njegove besede.
Ni sipal ognjenih plamenov, a kar je rekel, je zapeklo. In zaskelelo.
Ni govoril z močjo, a govoril je v moči. In jaz sem bil brez moči.
Ni vpil in ni povzdigoval glasu. Morda ga res niso prav vsi razumeli, a slišali smo ga čisto vsi. Njegov glas je z vrha gore segel v globine morja. Do dna.
Njegov glas ni pretresal puščave, a je pretresel moje srce. Ki je včasih žalostno in pusto bolj kot puščava.
Njegov glas ni lomil ceder in zvijal hrastov, a besede, ki sem jih slišal, so me zvile in lomile vse, kar se je v meni še upiralo.
Njegov glas ni razgaljal gozdov, a kar je povedal, me je sleklo. In sezulo. Da se nisem upal ozreti okrog sebe. Kajti bal sem se, da vsi vidijo mojo nagoto: nagoto moje duše. Da bolščijo vame, da kažejo s prstom name in se mi posmehujejo. Razgaljenemu pred vsemi.
Ko sem končno spet upal zadihati, ko sem se opogumil in se ozrl naokrog, sem videl, da so kot jaz pretreseni, zviti in zlomljeni vsi, ki so ga slišali. Ne vsi, ki so ga poslušali, temveč vsi, ki so ga slišali.
Stali smo pred njim na strmem bregu tik pod vrhom gore. Kot ovce, ki so se oblačnega in temačnega dne, ko se je zabliskalo, zagrmelo in je udarila strela, razkropile na vse strani in jih je pastir poiskal in spet zbral. Le da on ni bil pastir. Bil je lovec. In mi smo bili preplašeni kot košute, pretresene od pogona, ki jim je v razgaljeni goščavi zmanjkalo skrivališč.
A niti čreda izgubljenih ovc niti čreda plašnih košut ne trepetata tako pred enim samim človekom, kot smo mi trepetali pred njim.
Sprašuješ me, o čem je govoril?
Pravzaprav sploh ne vem.
Mislim, da je govoril o ljubezni.
Priporočeno branje:
Postne spodbude so namenjene našim naročnikom. Prvih nekaj dni bodo še odprte za vse, da se odločijo še zadnji zamudniki. Če še niste naročnik, lahko naročnino sklenete s klikom na to povezavo: SKLENI NAROČNINO >>
Če ste že naš naročnik, se preprosto prijavite na spodnjem obrazcu.
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
