Srečko nas vabi v svojo družbo, medtem ko čaka na prvi jutranji vlak. Njegov obraz razjasnijo spomini na rodni Kras in vsa lepa doživetja njegove mladosti …
Srečko Kosovel spada med najpomembnejše slovenske pesnike. Za mnoge je pesniški genij, ki je v svojem kratkem življenju ustvaril izjemne pesmi ter prehodil literarno pot, za katero bi drugi potrebovali več življenj.
Po ilustracijah v tej slikanici tako odrasli kot otroci v trenutku stopimo v Kosovelov svet. Najprej začutimo njegovo tesnobo, ko je moral po zagorskem literarnem večeru februarja 1926 noč preživeti v ledeno mrzli čakalnici železniške postaje v Zagorju. V strahovitem mrazu nas po svojih mislih vodi v rodni Kras in se spominja svojih pesmi in srečnih doživetij svojega otroštva. V naročju kraške narave se prepustimo čudovitim borom in živalim, ki so mu bile zveste spremljevalke. V spomin nam prikliče tudi svojo ljubečo družino in prijatelje, ki so ga spremljali na literarni poti. Premražena noč pusti svoje posledice in kmalu se pomirjen poslovi – presrečen, da je svetu dal vse besede, ki jih je moral dati.
O avtoricah:
Mojiceja Bonte (1964) je magistrica bibliotekarstva, univerzitetna diplomirana kulturologinja, učiteljica, novinarka in pisateljica. Napisala je več kot 150 otroških in mladinskih ter strokovnih knjig, ki so bile objavljene pri različnih slovenskih založbah. Posebno pozornost namenja zgodbam za otroke s posebnimi potrebami ter težavam z branjem in pisanjem – disleksijo. Njene zgodbe izhajajo iz bogatih pedagoških izkušenj, bralci pa jo nagrajujejo z branjem ter jo že nekaj let uvrščajo na sam vrh najbolj branih slovenskih avtorjev v slovenskih knjižnicah. S svojimi zgodbami nam je približala tudi številne velike in znamenite Slovence: Jurija Vego, Primoža Trubarja, Daneta Zajca, Franceta Prešerna, Ivana Cankarja, Almo Karlin, Ivano Kobilca, Jožeta Plečnika, Janeza V. Valvazorja in Ignacija Knobleharja. Pod okriljem Celjske Mohorjeve družbe nam je že predstavila Antona Martina Slomška (2021), Barbaro Celjsko (2022), Josipino Turnograjsko (2023), Simona Gregorčiča (2024) in Josipa Jurčiča (2025).
Polona Kosec (1975) je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani magistrirala s področja ilustracije. Je samostojna kulturna ustvarjalka. Veliko se posveča prav ilustraciji za otroke in sodeluje z domačimi in tujimi založbami ter revijami. Svojo ljubezen do narave in živih bitij spretno tke v svoje ilustracije. Njen likovni opus zajema več kot 30 knjižnih izdaj za otroke in mladostnike. Svoje ilustracije prispeva tudi za številne otroške revije. Za Celjsko Mohorjevo družbo je ilustrirala sedem slikanic za otroke: Modri med (2020), Pastirček s Sloma (2021), Barbara Celjska (2022), Josipina Turnograjska (2023), Goriški slavček (2024), Kakor biserni potok (2025) in Za lučjo nevidnih zvezd (2026); zadnjih šest prav v sodelovanju s pisateljico Mojicejo Bonte.
Ocene
Trenutno še ni ocen.