Skrivnost otroštva: knjiga za starše in učitelje

20,40

“Ne gre za to, da bi videli metodo. Gre za to, da vidimo otroka. Da vidimo otrokovo dušo, ki je nič več ne ovira in zato lahko deluje v skladu s svojo naravo.”

Avtor: Maria Montessori
Založba: Uršulinski zavod
Število strani: 214
Leto izdaje: 2009

O knjigi:

»Do novorojenčka ne bi smeli pristopati z občutkom sočutja, ki ga imamo do bolnika, ampak s svetim spoštovanjem in občudovanjem do skrivnosti stvarjenja,« lahko preberemo že v prvem poglavju knjige Skrivnost otroštva, ki govori o duševnem zarodku. To nam večinoma kar uspeva pri dojenčkih, ki jih znamo občudovati. V malem otroku, ki se trma, ki je poreden, pa pogosto ne vidimo več bitja z neslutenimi možnostmi razvoja; bitja, ki nam hoče nekaj sporočiti, nas na določenem področju prebuditi; bitja, ki nas neskončno ljubi. Zazrti v svoje potrebe ga želimo spremeniti, utišati; nočemo, da nam poruši naš ritem. Nimamo časa, da bi ga opazovali in morda tudi ne dovolj potrpežljivosti, da bi lahko prišli do novih spoznanj o sebi in o otroku.

Porednost je izraz notranjega nemira in motnje, neizpolnjene potrebe, stanja napetosti. Maria Montessori si je ta potrebni čas za opazovanje očitno zmogla in znala vzeti. »Porednost je izraz notranjega nemira in motnje, neizpolnjene potrebe, stanja napetosti. Otrokova duša joka in prosi za to, kar potrebuje, rada bi se branila,« je zapisala. Ji verjamete?

»Pri delu z otroki s posebnimi potrebami je razvila tako imenovane čutne pripomočke, s katerimi so se otroci učili prek vseh čutov. Razvila je poučevanje z matematičnimi in geometrijskimi oblikami, nenavadnimi vonji ter tipanjem grobih in nežnih površin,« o Marii Montessori lahko preberemo na Wikipediji. Opazila je, da so se otroci s pomočjo njenih pripomočkov naučili več, kot se je od njih pričakovalo. Osrednjo vlogo je pripisala skrbno pripravljenem okolju, ki omogoča, da otrok razvije čudovite možnosti, s katerimi pride na ta svet. »Zanimanje in koncentracija se bosta pojavila takrat, ko bomo iz okolja odstranili zmedo in vse, kar je v njem odvečnega,« je ugotovila Maria Montessori.

O avtorici:

Maria Tecla Artemisia Montessori je bila italijanska zdravnica, učiteljica, filozofinja in dobrodelnica. Najbolj je prepoznavna po svoji Montessori metodi poučevanja otrok od rojstva do mladostništva. Njena metoda se še dandanes uveljavlja v šolah po vsem svetu.

Metoda Montessori je nastala iz opazovanja otrok. Spontano početje otrok jo je pripeljalo do novih spoznanj o otroškem vedenju in učenju. Ugotovila je, da otroci čutijo potrebo po ponavljanju, saj jim daje občutek varnosti. Otrok v šoli Montessori ima potrebo po redu in čistoči, saj predmet, ki ga je uporabljal, lepo pospravi na svoje mesto na polici. V učilnici torej vladata red in mir.

»Pomagaj mi, da naredim sam« je glavni in vodilni motiv pedagogike Montessori.

Iz knjige:

“Ne gre za to, da bi videli metodo. Gre za to, da vidimo otroka. Da vidimo otrokovo dušo, ki je nič več ne ovira in zato lahko deluje v skladu s svojo naravo. Otrokove lastnosti, ki smo jih za hip uzrli, so preprosto del življenja, podobno kot pisane barve ptic ali dišave rož. Te lastnosti niso rezultat nobene ‘izobraževalne metode’. Seveda pa je očitno, da z vzgojo lahko vplivamo nanje.”