O knjigi Skrivni jezik:
Marija Tereza je od rojstva gluha, zato jo sošolci gledajo postrani. Vse se spremeni, ko spozna Selmo, ki je na šoli nova, in s katero postaneta najboljši prijateljici. Marija Tereza si zaželi, da bi konec tedna preživeli skupaj. Od trenutka, ko željo izreče, se lahko sporazumeva z živalmi, kadar si sname slušna aparatka. A to je skrivnost. Naša zgodba govori o prijateljstvu in čarovniji vsem tistim, ki verjamejo v sanje in se zanje borijo.
Iz knjige:
Pravijo, da z odraščanjem prenehaš verjeti v čarovnije, pa ni res. Skoraj enajst let že imam in prav pred kratkim mi je čarovnija pomagala, da razumem živalsko govorico. Do sedaj me je veliko bolj zanimala tehnologija kot pa čarovništvo, kar je popolnoma normalno, ker sem kiborg deklica. Rodila sem se gluha, ja, čisto čisto gluha, tako da ne bi mogla slišati izbruha vulkana, pa čeprav bi bila sredi njegovega kraterja. Še kot majhna sem imela dve operaciji, za vsako uho po eno. Vgradili so mi čipa in žičke. Po operaciji sem lahko s pomočjo malih aparatkov, ki jih nosim za ušesi, slišala in se naučila govoriti.
Založnikov komentar:
Zgodba Skrivni jezik, ki jo je prevedla Marjeta Prelesnik Drozg iz katalonščine za bralce, stare 10+, nam predstavlja Marijo Terezo, deklico iz Barcelone, ki živi s svojima mlajšima bratoma, dedkom, ki se spopada s starostno demenco, ter ljubečima očetom in mamo. Posebnost Marije Tereze je, da je od rojstva gluha in ima polžev vsadek, ki ji omogoča da sliši zvoke. Vendar pa za njo ni pomembno le da sliši, temveč tudi to, da ima dobro prijateljico, kot sta Selma ali soseda Antonija – starka z zanimivo preteklostjo, ki bo zaznamovala sedanjost Marije Terezije.
Ena od ključnih niti, ki plete to zapleteno zgodbo, je izkušnja iz Valljunquere, kjer se je rodila Antonija – nekakšna alkimija zgodb, ki je izjemno zanimiva in zabavna, in nas povabi v misli in notranji svet osebe s polževim vsadkom. Kljub temu, da se morda zdi nepredstavljivo, da bi gluha oseba to izjavila, pa Maríja Tereza ravno to pove – da ji je tišina všeč. Resnično jo ima rada. Tišina je za njo hkrati ohlapna in polna, sveža in topla. Vsebuje vse, pa hkrati ničesar. Prepusti se ji in se počuti kot doma. Tišina postane njen zavetnik, v katero se zateče takrat, ko je jezna na ves svet. Ko si snema slušne aparate, se v trenutku izklopi.
Maríja Tereza in njena prijateljica Selma se bosta trudili najti prijatelja, za katerim je Antonija izgubila sled med špansko državljansko vojno. V tem iskanju bo magija, dar, ki omogoča poslušanje živali, odločilnega pomena.
Do sedaj Marija Terezija še nikoli ni imela pogovora z nobeno živaljo, zdaj pa mora prepričati kopico lačnih termitov, naj zapustijo predalnik gospe Antonije. Odstrani si slušne aparate, se raztegne po tleh, da je njen nos blizu nog predalnika, in začne poslušati. Živijo? Termiti? Nič. Še naprej se ukvarjajo s svojimi opravili. Maríja Tereza se odloči, da potrka na vrata in potrka po nogi predalnika. …
Eden od ključnih dejavnikov, ki pripomorejo k temu, da ta zgodba deluje in se dotakne bralca, je zagotovo dejstvo, da je napisana iz srca. Ko bereš to knjigo, se zdi, da si v nenavadni kapsuli, ki te odnese iz okolice, kjer si, in te popelje v svet Maríje Terezije. Ničesar ne slišiš, tudi če imaš slušni aparat, in nisi tu zaradi česarkoli drugega kot zaradi zgodbe, ki jo bereš.
Mnenja
Zaenkrat še ni mnenj.