O knjigi:
Knjiga Pr(a)va božična zgodba: Kot sta jo zapisala evangelista Matej in Luka govori predvsem o prvih dveh poglavjih Matejevega in Lukovega evangelija, ki opisujeta Jezusovo otroštvo. Pri razlagi odlomkov sledi mednarodno priznanemu biblicistu Raymondu E. Brownu in z namenom odstiranja tančice skrivnostnosti, ki se je na teh pripovedih nabrala v stoletjih, poglablja razumevanje okoliščin njihovega nastanka, predstavlja skupnosti, za katere sta evangelista pisala, in razkriva zgodovinske in duhovne teme, ki sta jih avtorja vpletala v svoje delo.
S knjigo Pr(a)va božična zgodba je avtor počastil spomin na 800-letnico dogodka, ko je sv. Frančišek Asiški v Grecciu postavil prve jaslice. Tudi temu dogodku, s katerim se je pravzaprav začela tradicija postavljanja jaslic po cerkvah in domovih, je posvetil posebno poglavje. Vseeno pa hoče pri razlagi evangelijev iti onkraj predstav, kakršne smo si o Jezusovem rojstvu ustvarili ob domačih jaslicah, v samo jedro Odrešenikovega prihoda na svet. Predvsem zato, da bi ob odkrivanju in prepoznavanju globin, starozaveznih ozadij, teoloških povezav in pomenov vstopili čim globlje v pristnost božične zgodbe, ki jo prinašata prvi dve poglavji v Matejevem in Lukovem evangeliju.
Namen knjige Pr(a)va božična zgodba nikakor ni rušiti lepote prazničnega vzdušja ob jaslicah. Prav nasprotno! S poglabljanjem v božično skrivnost nam želi pomagati, da bi nas jaslice vedno znova odpirale k hvaležnosti Bogu za njegovo ljubezen: »Božja ljubezen do nas pa se je razodela v tem, da je Bog poslal v svet svojega edinorojenega Sina, da bi živeli po njem« (1 Jn 4,9).
O avtorju:
Andraž Arko se je rodil leta 1977 v Ljubljani. Po maturi na gimnaziji Moste leta 1996 se je vpisal na študij socialne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, ki ga je zaključil leta 2002. V naslednjem akademskem letu je vstopil v frančiškanski red in se vpisal na Teološko fakulteto v Ljubljani, kjer je študij zaključil leta 2007. V študijskem letu 2007/08 se je na Teološki fakulteti v Ljubljani vpisal na podiplomski študij, ki ga je zaključil leta 2013 z doktoratom Edukativna razsežnost in katehetsko-pastoralna uporabnost filma Kristusov pasijon režiserja Mela Gibsona, ki je nastal pod mentorstvom dr. Stanka Gerjolja.
V času študija se je tudi aktivno udejstvoval na področju dela z otroki in mladostniki. Od leta 2000 se posveča področju filmske produkcije z objavami recenzij filmov ter pripravo in izvajanjem interaktivne analize filmov za mladostnike in študente. Od leta 2022 je župnik v Nazarjah. Andraž Arko je avtor več slikanic, stripov in radijskih iger za otroke, med drugim tudi slikanic Iskalca pradednih časti, Pri nas doma 1: Ko pogovor nanese na … in Pri nas doma 2: O jajcih, torti in nožu ter CD-ja Ciril in Metod – sozavetnika Evrope. Posvečal se je tudi področju filmske vzgoje in objavil več člankov in knjig. Leta 2016 je pri Znanstveni knjižnici izšel del njegovega doktorata Pasijon po Gibsonu.
Odlomek iz knjige:
Kako pa je bilo glede Jezusovega rojstva? Pri njem ni bil navzoč nobeden od učencev. Celo nasprotno: ko začnemo spremljati Jezusovo javno delovanje, izvemo, da njegovi rojaki Nazarečani, med katerimi je odraščal, o njegovem otroštvu ne vedo ničesar. Tako Matej poroča, da je Jezus »prišel v domači kraj in jih učil v njihovi shodnici, tako da so se zelo čudili in govorili: ‘Od kod temu ta modrost in ta mogočna dela? Ali ni to tesarjev sin? Ali ni njegovi materi ime Marija, njegovim bratom pa Jakob, Jožef, Simon in Juda? In njegove sestre, ali niso vse pri nas? Od kod torej njemu vse to?’ In spotikali so se nad njim« (Mt 13,54-56).
Kdo je bil torej vir podatkov? Marija in Jožef? Iz evangelijev se sicer zdi, da Marija ni bila tako zelo povezana z apostoli, medtem ko na začetku Apostolskih del beremo, da je bila skupaj z ostalimi učenci deležna prihoda Svetega Duha ob binkoštih in je torej bila povezana s povstajenjsko skupnostjo. Možno je torej, da je evangelistu Luku ona posredovala informacije o Jezusovem otroštvu, o svojih doživetjih, o angelovem oznanjenju in o obisku pri Elizabeti … To, da bi Jožef posredoval podatke evangelistu Mateju, pri katerem je prav on osrednja figura, pa je skorajda neverjetno, saj evangeliji v času Jezusovega javnega delovanja glede Jožefa molčijo celo tam, kjer bi pričakovali omembo, zato lahko logično predvidevamo, da je bil takrat že mrtev in torej ni mogel biti vir informacij.
Mnenja
Zaenkrat še ni mnenj.