Pika pri Piki

18,00 

Po očarljivem Astridinem svetu in po vznemirljivem Pikinem planetu

Tako kot je Pika Nogavička nekaj posebnega, je nekoliko nenavadna tudi knjižica, v kateri se je slovenska Pika podala na obisk na Švedsko, po poteh pisateljice Astrid Lindgren oziroma po hudomušnih stezicah priljubljene Pike.

Avtor: Ivan Sivec
Fotografije: Ivan Sivec
Založba: ICO d.o.o.
Število strani: 64
Leto izida: 2021
Mere: 145 x 205 mm

Opis knjige

V knjigi je trideset enostranskih črtic za najmlajše bralce (od petega do desetega leta), opremljena pa je s kar petdesetimi čudovitimi barvnimi fotografijami o Piki, pisateljici, švedskih posebnostih, pa tudi o drugih opažanjih naše Pike na daljnem severu. Osnovno sporočilo knjige sledi Lindgreninem izreku: NAHRANITE OTROKA V SEBI!  V lončku je torej trideset zgodbic, priporočamo po tri žličke na dan. Po odloku agencije VASO (Vesoljska Agencija za Starše in Otroke) je zmerno uživanje dovoljeno tudi za starše vseh starosti.

 

Odlomek iz knjige:

SVET BREZ VOJN

Moja mami in oči sta se po našem obisku mesteca Vimmerby in parka pod Lindgrenovim stanovanjem v Stockholmu tri ure pogovarjala samo o tem, zakaj so Piko tako otroci kot starejši bralci tako na hitro vzljubili.

Jaz pa sem jima ˗ pametna kot sem od rojstva naprej ˗ razložila kar z besedami hčerke Karin, ki še vedno živi, le nekoliko je že utrujena od teh presnetih let.

»Ves svet je bil tedaj več let v primežu strahu. Pika Nogavička je bila odgovor na tako razpoloženje. Zgodbe, ki mi jih je pripovedovala moja mama in jih potem začela tudi skrbno zapisovati, so bile način, kako se takemu svetu lahko upremo. S pogumom, smelostjo, prisrčnostjo, z obrnjenim pogledom na življenje.«

Pikina mami, Astrid Lindgren, je ob tem velikokrat ponovila:

»Kdo drug pa je naša prihodnost kot otroci?! Zato jih je treba jemati skrajno resno in obzirno. Če hočemo biti v življenju srečni prav vsi, morajo biti srečni predvsem naši otroci. Srečni pa so lahko le tako, da jih naredimo predvsem srečne v naši družini in v bližnji okolici.«

Začela sem naštevati svoje prijateljice, pa izvenšolske dejavnosti, pa celo slaščičarno v Kamniku. In kaj sta naredila starša?

Oči me je stisnil k sebi in mi dejal:

»Zdaj šele vidim, da si tudi ti neke vrste švedska Pika!«

Mami pa, ki je genialka po meni, je dodala:

»Ja, itak, to vem za našo Piko že dobrih devet let!«