Kapljica Aja

O knjigi Kapljica Aja:

Zabavne in poučne prigode najbolj neugnane kapljice na svetu

Kapljica Aja s svojo družino in prijatelji živi v Nebeškem ribniku, tako velikem, da mora krap Vladimir stopetdesetkrat zamahniti s plavutmi, preden priplava na drugo stran. Ločje in rogoz ob ribniku mrgolita od življenja. Zanj nosijo kapljice veliko odgovornost. Zato mora tudi kapljica Aja, ko nastopi pravi čas, v šolo, kjer se bo naučila vsega, kar mora prava kapljica vedeti in znati.

Kapljica Aja je že dovolj velika, da lahko začne hoditi v šolo. A to ni kakršna koli šola! Na urniku šole za vodne kapljice se znajdejo predmeti, ki jih na običajnem šolskem urniku ne najdemo: vodopis, skakanje v vodo, odrivanje, plavanje, polzenje z jeza, izhlapevanje in spreminjanje v snežinko, paro ali košček ledu. Kapljica Aja z zanimanjem sledi razlagi svoje učiteljice gospodične Valčice, v šoli pa spozna tudi nove prijateljice kapljice. A vse sošolke niso tako prijetne kot Ajine nove prijateljice – zoprna Daja denimo je prav nesramna in Ajo že prvi dan zasmehuje. Mala kapljica se v družbi drugih kapljic nauči marsičesa o odnosih, s svojo veselo naravo in dobrim srcem pa uspe omehčati celo Dajo. V veliki pustolovščini, v katero se po spletu naključij podata Aja in Daja, kapljici spoznata šibkosti druga druge in ob vzajemni pomoči spleteta prijateljstvo …
Zabavno slikanico odlikuje razlaga pojmov, ki jih srečamo v besedilu in bodo otroku v pomoč pri razumevanju. Skozi zgodbo se bo tako med drugim naučil, kakšno je ledeniško jezero, katere živali živijo v ribniku in kako dragocena je za naš planet voda.

Iz knjige:

Ime mi je Aja in živim v ribniku na robu gozda. Od enega brega do drugega je prav lepa razdalja – krap Vladimir mora stopetdesetkrat zamahniti s plavutmi, preden priplava na drugo stran, pa je od vseh petih rib v ribniku največji. Tudi najstarejši je in najmodrejši in pozna odgovore na vsa vprašanja. Nekoč sem ga vprašala, kako je mogoče, da vse ve, ko pa ni nikoli pomolil škrg iz našega ribnika. Odgovoril mi je: »To so mi povedale vodne kapljice, te pa vejo vse, ker so prepotovale ves svet.«
(Str. 5)

Izhlapevanje je čisto preprosto. Lahko poskusiš. Zapreš oči, si predstavljaš, da se je v tebi razplamtel plamen, se iztegneš proti nebu in oprimeš sončnega žarka. Potem se samo dviguješ skozi zrak, ziblješ in uživaš v čudovitem občutku lahkotnosti.
(Str. 9)

Veliko težje se je spremeniti v snežinko, je pa neverjetno zabavno. Za to potrebuješ fantazijo in likovno nadarjenost. Poletiš visoko v zrak, tja, kjer je res zelo mrzlo, zapreš oči in se osredotočiš na kaj lepega. Jaz sem vedno mislila na rože, ki se sklanjajo nad gladino ribnika. Predstavljaš si, kako bi bila videti ta čedna stvar, če bi bila iz nežne čipke. Potem počasi valoviš, dihaš, plešeš in se spuščaš k tlom v ritmu padajočega listja.
(Str. 9)