Človeku, ki živi v bivanjski praznoti, torej brez jasnega, nedvoumnega smotra, ki bi mu življenje osmišljal, je nujno treba pomagati najti smisel v življenju. Za to bi se morali zanimati in zavzemati prav vsi, ker bo današnji mladi rod že jutri stari rod in se bo prej ali slej prav tako znašel pred vprašanji, ki ne dajo miru današnjemu staremu rodu: Kaj je smisel mojega življenja? Sem naredil vse, kar se je od mene pričakovalo? Sem izkoristil vse priložnosti, ki mi jih je življenje nasulo v naročje? Sem bil kos spremembam, ki mi jih je prineslo življenje? Sem se zavedal dejstva, da bo življenja nekega dne konec, da je torej življenje nekaj hudo minljivega, ali pa sem dragoceni čas, ki mi je bil podarjen, potratil tjavendan?
Knjiga, ki sicer nagovarja tudi strokovnjake s področja gerontologije in logoterapije, je v prvi vrsti razmišljajoči vodnik za splošne bralce, ki se zavedajo svoje minljivosti in predvsem omejenosti svojega časa. In to ne glede na njihovo starost. Še posebej, ker je sodobni čas tako zelo obremenjen z neskončnimi obveznostmi, da nas temeljna vprašanja, ki bi nas morala usmerjati že od mladosti, pogosto presenetijo šele ob upokojitvi.
Ta knjiga je sodoben, novomilenijski pristop k tem vprašanjem in njihovim odgovorom. Guttmann se kot dojemljiv Franklov učenec zaveda, da je z modrostjo in duhovitostjo ter navdušenjem nad življenjem mogoče dolgo ohranjati mladostnega duha ter težo starosti tudi precej odmakniti ali vsaj omiliti. Staranje namreč ne zmanjšuje naše moči, energije in želje po življenju, temveč jih preoblikuje, jim da nova spoznanja, cilje in potrebe. Če seveda v tem tehničnem in strojno usmerjenem svetu ne izgubimo stika s svojo dušo.
V tej knjigi bodo bralci našli nov, ustvarjalen pogled na staranje in svež duhovni vidik življenja. Svoja spoznanja o iskanju smisla življenja črpa iz filozofije, psihologije, religije in gerontologije. S pomočjo primerov iz prakse in kratkih življenjskih zgodb pa bralcem ponuja tako intelektualni užitek kot tudi praktične smernice za življenje.
O avtorju:
David Guttmann (1932) je zaslužni profesor in nekdanji dekan Fakultete za socialno delo na Univerzi v Hajfi v Izraelu. Kot mednarodno priznan strokovnjak za logoterapijo je bil tudi osebni prijatelj Viktorja E. Frankla, utemeljitelja logoterapije. Leta 2003 je od fundacije Viktorja Frankla in mesta Dunaj prejel veliko nagrado za življenjske dosežke na področju logoterapije. Bil je predsedniški pooblaščenec na konferenci o staranju v Beli hiši, ustanovni član ameriškega Južnega gerontološkega društva (Southern Gerontological Society), akademski svetovalec Mednarodnega izobraževalnega centra Golde Meir za razvoj skupnosti in direktor Centra za preučevanje staranja na Državni katoliški šoli za socialno delo pri Ameriški katoliški univerzi. Kot avtor, soavtor ali urednik se je podpisal pod celo vrsto knjig, znanstvenih člankov in skupinskih monografij.
Odlomek iz knjige:
Ko rečemo, da je Guttmannova knjiga Iskanje smisla v srednjih in poznejših letih gerontološka logoterapija, to pomeni dvoje. Ne gre za sistematično gerontologijo, ampak s spoznanji o smislu osvetljuje celotno polje dela za kakovostno staranje in sožitje generacij. Prav tako to ni sistematična logoterapija (ki jih je Guttmann tudi pisal). V tem delu daje logoterapija svoja spoznanja na voljo celostni gerontologiji, da bi lahko ta bila v resnici čim bolj celostna. Da je gerontologija celostna, mora temeljiti na vseh potrebah, zmožnostih in omejitvah človeka. Samo tako lahko pomaga h kakovostnemu staranju ljudi. Na ta način daje osnovo za razvijanje metod za človekovo uspešno iskanje smisla v starosti, da lahko radostno in z zdravim ponosom ozavešča življenjske sadeže, ki jih je doprinesel življenju, ter uspešno obdela boleče poraze, trpljenje, krivdo in smrt. Logoterapija je pri teh nalogah celostni gerontologiji nenadomestljiva sogovornica. Za slovensko reko znanja o gerontološki logoterapiji je nov Guttmannov pritok velika obogatitev. Vsako znanje izvira iz drugih tal in kot potok teče po drugačnem terenu, da v sotočju obogati celotno reko. Pri tem dosega svoj smisel in motivacijo za lastni razvoj – gerontološka logoterapija je nenadomestljiv pritok v reko celostne gerontologije. Rast znanja je današnje najboljše orodje za razvoj. Široko, aktualno in poglobljeno znanje iščemo, da bi ga uporabili za smiselno usmerjanje lastnega staranja in za pomoč drugim pri njihovem starostnem zorenju v ponosnem veselju nad tem, kar so v življenju lepega doživeli, dobrega naredili in hudega zdržali.
Iz spremne besede dr. Jožeta Ramovša.
Ocene
Trenutno še ni ocen.