Velikani slovenske osamosvojitve in Udba: Ciril Žebot – Peter, 1. del

33,99

Avtor: Igor Omerza
Založba: Dobra Knjiga
Leto izdaje: 2021
Število strani: 272 strani + 54 strani faksimilov arhivskih dokumentov in fotografij

 

O knjigi:

Ob jubileju naše države prihaja med bralce prva knjiga v seriji Velikani slovenske osamosvojitve in Udba, avtorja Igorja Omerze. Prva knjiga ima podnaslov Ciril Žebot – Peter. Tej knjigi o Udbi in Žebotu (trije deli) bodo sledile še knjige o naslednjih “udbovsko” zalezovanih osamosvojiteljih (navajamo po abecednem vrstnem redu): Igor Bavčar, France Bučar, Niko Grafenauer, Spomenka in Tine Hribar, Janez Janša, Franc Jeza, Jože Pučnik, Dimitrij Rupel in Janez Toplišek.

Neverjetno fascinanten je Prolog v to knjigo, kjer pisatelj z anatomsko natančnostjo prvič pred slovensko javnostjo razkriva vse podrobnosti največjega političnega umora v slovenski zgodovini. Gre za zahrbtni vosovski umor prof. Lamberta Ehrlicha, velikega slovenskega rodoljuba in očeta ideje o samostojni in zedinjeni Sloveniji, ki ga je Edvard Kardelj ukazal umoriti, ker je bil odločen nasprotnik stalinizma in hkrati pomembna osebnost v slovenskem katoliškem taboru. Skupaj s prof. Ehrlichom bi moral pasti tudi Ciril Žebot, a ga je srečno naključje rešilo gotove smrti.

Vse to in še veliko več si lahko preberete v novi knjigi Igorja Omerze, tega neutrudnega popisovalca temnega in skrivnostnega udbovskega kraljestva!

Kdo je bil Ciril Žebot?

Najpomembnejši slovenski politični emigrant dr. Ciril Žebot je bil rojen 8. aprila 1914 v Mariboru in je doktoriral na ljubljanski Pravni fakulteti 1. maja 1937. Med vojno ga je skušala umoriti VOS, po vojni pa sta ga vneto zalezovala tako OZNA kot kasneje Udba, ki mu je tudi nadela tajno “zalezovalno” ime Peter.

Leta 1943 je odšel iz Ljubljane v Rim in od tod leta 1947 v ZDA, kjer je januarja 1989 tudi preminil. Vseskozi je s številnimi članki, resolucijami, spomenicami, knjigami vplival na politične razmere v domovini. Čeprav je njegove “izdelke” bivši in propadli socialistični režim prepovedal in plenil, kjerkoli jih je našel, so njegove ideje o demokratični, samostojni in zedinjeni Sloveniji (matica plus zamejstvo) vseskozi pronicale v njemu tako ljubo domovino.

Kdo so bili ostali velikani osamosvojitev zalezovani po Udbi?

Ja pa tako za Žebota kot za ostalo pomembno “osamosvojitveno” politično emigracijo – France Dolinar, Mirko Javornik, Ruda Jurčec, Janez Toplišek, Franc Jeza, Branko Pistivšek, morda bi lahko še koga dodal – dejstvo, da so njihova številna časopisna in knjižna osamosvojitvena razmišljanja ter letaki, kljub hudi zapori na jugoslovanski meji, pronicala v Slovenijo in imela močan vpliv (matematično natančno se seveda velikosti tega vpliva ne da določiti) na kasnejše dejanske procese nastajanja samostojne slovenske države.

Zato tudi tiste pomembne emigrantske posameznike, ki niso sodelovali v operativnem slovenskem osamosvajanju, razen Pistivška so itak bili takrat že vsi mrtvi, navkljub temu pisatelj opredeljuje kot velikane slovenske osamosvojitve. Ker pa je od zgoraj naštetih ohranjenega dovolj udbovskega gradiva za širši prikaz le za Cirila Žebota (udbovsko ime nadzora Peter), Franca Jezo (udbovsko ime nadzora Separatist) in Janeza Topliška (udbovsko ime nadzora Potres), se je moral pisatelj v prikazovanju odnosa Udbe do “emigrantskih” velikanov osamosvojitve omejiti le na tri pravkar omenjene. Žebotu je posvečena celotna knjiga, katere prvi del (od treh) je sedaj pred vami, dragi bralci. Toplišek in Jeza pa bosta skupaj nastopila v pisateljevem naslednjem “osamosvojitveno-udbovskem” delu. Sledile bodo še knjige o “domačih” po Udbi zalezovanih velikih osamosvojiteljih, navajamo po abecednem vrstnem redu: Igor Bavčar, France Bučar, Niko Grafenauer, Spomenka in Tine Hribar, Janez Janša, Jože Pučnik in Dimitrij Rupel.

Pisatelj vam razkriva:

V prvem delu knjige pisatelj najprej in predvsem razkriva, kako so potekale priprave na medvojni umor prof. Lamberta Ehrlicha in Cirila Žebota, kako je bil umor izveden in zakaj se je Žebot izognil usmrtitvi. Poleg tega tudi odkriva, kaj se je dogajalo po umoru in zakaj se je Kardelj odločil za to gnusno dejanje.

V nadaljevanju na anatomsko-dokumentarni način pisatelj razkriva kako, s kom in kdaj so VOS, OZNA in Udba zalezovali Cirila Žebota in njegovo družino. Zgodba o Žebotu in Udbi se v prvem delu knjige konča konec leta 1970.

V drugem delu, ki je še v pripravi, bodo opisana leta udbovskega zalezovanja Žebota, ki kronološko spadajo v svinčena leta socialitične Slovenije (1970–1980).

V tretjem in zadnjem delu knjige o Žebotu in Udbi pa bo opisano zadnje desetletje njegovega življenja, predvsem v tem okviru neprestani udbovski napori, da bi se dokopali do tipkopisa njegovega življenskega dela, to je knjige Spomini v vrtincu, v končni obliki imenovani Neminljiva Slovenija.

O avtorju:

Igor Omerza, rojen v Ljubljani, magister ekonomskih znanosti, je bil član vodstva oporečniškega Odbora za varstvo človekovih pravic in aktiven politik po propadu socializma v Sloveniji. Takoj po osamosvojitvi je bil generalni direktor SDK, nato poslanec v parlamentu in ljubljanski podžupan.
Zadnja leta se posveča predvsem pisanju knjig. Do sedaj je objavil 14 knjig, nekatere je možno brati tudi v nemškem, hrvaškem in angleškem jeziku. Večinoma piše o naši tajni komunistični politični policiji. Z novinarjem Bojanom Požarjem je leta 2016 izdal elektronsko knjigo Melania Trump – The Inside Story.