O knjigi Velika punca
Punčka
Špela je visoka, zelo visoka. Prevelika za igranje s punčkami. Tako velika, da ima pogosto glavo v oblakih in da je tudi malo nerodna … Težko najde svoje mesto, v šoli in doma. Vsi ji rečejo »velika punca«, a v sebi je samo majhen otrok, ki se sprašuje, kakšen občutek je, če te kdo pokliče »moja mala punčka«.
Špela si želi, da bi jo opazili še zaradi česa drugega kot le zaradi njenega videza. Res, velika je, tako zelo, da se celo stranem slikanice komajda prilega. Nekega popoldneva, ko jo babica prosi za pomoč, pa Špela spozna, da njena velikost ni le slabost.
Preprosto lepa slikanica z veliko občutljivostjo in natančnostjo piše o občutjih otroka, ki odstopa od norme in standardiziranih kalupov ter pričakovanj družbe. Doživljamo Špelina občutja, ko išče svoje mesto in si želi biti preprosto sprejeta, čeprav ni videti kot vsi drugi otroci njene starosti.
Zaradi njene nesorazmerne velikosti ljudje z njo težko ravnajo kot z malo deklico. A vsebi je zgolj to: punčka. Nežno se premika po straneh slikanice, kjer je utesnjena, njeno veliko telo je včasih okorno. Avtorica dobro premišljeno besedilo podpre z veličastnimi ilustracijami, ki se razprostirajo tudi čez dve strani. Slikanica izžareva poetičnost in ljubkost, njene prepoznavne okrogle linije razkrivajo vedrino in nežnost, barve v sivih in losos tonih pa krepijo občutek umirjenosti.
Knjiga premišljeno poudarja bogastvo naših razlik in edinstvenosti vsakega človeka ter nas vabi, da sebe in drug drugega sprejemamo takšne, kot smo, ob naših posebnostih pa želi krepiti samozavest in občutek identitete.
Mnenja
Zaenkrat še ni mnenj.