O knjigi:
Učiteljem spodbuda, staršem zaupanje, otrokom pa krila
Iskrena in izkušenjska pripoved učitelja ter ravnatelja združuje človeško toplino s profesionalno odgovornostjo. Prizadeva si za šolo, v kateri ima vsak dijak svojo vrednost, vsaka šibkost potencial za rast in vsak učitelj odgovornost, da vodi z zgledom, empatijo in strokovnostjo. To je knjiga, ki bo učiteljem prilila olja na ogenj pedagoškega erosa, staršem vrnila vero v sistem, otrokom pa dala krila za vsa področja njihovega življenja.
Avtor zelo pristno predstavi šolo kot skupnost odnosov, v katerih nas morata skozi sistemsko ureditev in objektivne zahteve voditi predvsem empatija in občutek za sočloveka. Konkretni primeri dobre prakse v knjigi bodo dragoceno vodilo tako mladim kot izkušenim pedagogom. Osebni uvidi iz različnih realnih primerov namreč povezujejo razum (strokovnost, strukturo, načrtovanje), srce (empatijo, povezanost, vključenost) in roke oziroma podjetnost (konkretne projekte in »izdelke«) v smiselno celoto. Posebna moč knjige je v njenem avtentičnem tonu, saj ne gre za teoretično razpravo, temveč za resnične dogodke in zelo razširjene pedagoške izzive. V času, ko šola pogosto postaja preveč administrativna in abstraktna, ta knjiga ponuja smiselno alternativo: šola naj postane prostor odnosov, rasti, ustvarjanja in upanja.
Odlomek iz knjige:
Knjiga Srce in razum v šoli je edinstven pedagoški priročnik, ki združuje osebno izkušnjo, etično refleksijo in praktične napotke. Ob konkretnih primerih iz šolskega vsakdana razvija osebno filozofijo vzgoje in se poistoveti z mnogimi vrhunskimi pedagogi, npr. Pestalozzijem. Njegovo paradigmo »glava – srce – roke« Vrabič ubesedi kot »razum – srce – podjetnost«. Ob znanju in ustvarjalnem razmišljanju ter čutečem človeku z visoko etično zavestjo šola po njegovem razumevanju potrebuje tudi prostor konkretnega delovanja in ustvarjanja. Tisto, kar je Pestalozzi poimenoval »roke« (učencem omogočiti, da delajo konkretne stvari, da vidijo rezultat svoje aktivnosti) Vrabič v sodobni šolski praksi poimenuje kot »podjetnost«. Preko dejavnosti se učenci učijo znanje uporabiti v konkretnem ustvarjanju, kar prinaša poglobljeno razumevanje učne snovi in veselje, ki postane vir nove motivacije za učenje.
Iz spremne besede dr. Silva Šinkovca
Z vidika sodobnih didaktičnih pristopov je posebej dragoceno njegovo poudarjanje aktivne vloge dijakov v učnem procesu ob zavedanju in spoštovanju njihovih individualnih razlik, spodbujanje njihove vedoželjnosti, osebnega napredka, graditve osebne izpolnjenosti. V primerih prepoznavamo pomen inovativnosti, spodbujanja podjetnosti v povezavi z lokalnim in širšim okoljem, interdisciplinarnosti, ustrezno fleksibilnost didaktičnih pristopov, pri katerih prevladujejo timsko sodelovanje, problemska zasnovanost pouka, avtentično učenje, kakovosten dialog. Nenehno poudarja pomen izkustvenega učenja in iskanja virov motivacije za učenje in uresničevanje potencialov dijakov ali zaposlenih pri doseganju najbolj optimalnih rezultatov.
Iz spremne besede dr. Jane Kalin
O avtorju:
Mag. Albin Vrabič (1955, Velenje) je po diplomi iz strojništva magistriral iz menedžmenta neprofitnih organizacij. Leta 1978 se je zaposlil v Termoelektrarni Šoštanj. Od leta 1979 do upokojitve 2019 je bil na Šolskem centru Velenje učitelj mehanike, vodja posebnih oblik izobraževanja odraslih in 25 let ravnatelj strojne, rudarske in okoljevarstvene šole. Med drugim je bil višji svetovalec na Centru Republike Slovenije za poklicno izobraževanje ter sodelavec na Šoli za ravnatelje. Za svoje poklicno in strokovno delo je prejel številne nagrade in priznanja, med drugimi Slomškovo priznanje in nagrado Republike Slovenije za življenjsko delo na področju srednjega šolstva.
Ocene
Trenutno še ni ocen.