Ljubezen, rane in druge priložnosti
Mojstrovina je pripoved o dveh ranjenih ljudeh, ki skušata na novo zaživeti življenje. Róman je uspešen, a notranje razrvan umetnik, ki se bori s posledicami zanemarjanja in občutkom nevrednosti. Grace, ranjena zaradi izgube, pogosto pozabi nase in se sooča z občutkom dolžnosti ter osamljenostjo. Potem ko Grace postane njegova osebna asistentka, z Romanom zgradita zapleten odnos. Zgodba razkriva njuni preteklosti in spremembe, ki jih prinašata zaupanje in zdravljenje, ter osvetljuje, kako izkušnje v otroštvu oblikujejo odraslega človeka. Mojstrovina nas opominja, da lahko milost še tako zlomljene ljudi preoblikuje v sicer nepopolne, a še vedno osupljive mojstrovine.
Nov roman ene najuspešnejših sodobnih ameriških pisateljic v središče postavlja zgodbo o Romanu Velascu, uspešnem in skrivnostnem umetniku z bolečo preteklostjo, in Grace Moore, njegovi skrbni, a nedostopni asistentki. Na prvi pogled sta si popolnoma različna, vendar ju povezuje občutek notranje ranjenosti in zgodnjih izgub. Roman je ranjen zaradi travm iz otroštva in se spopada z občutkom nezaupanja ter lastne nevrednosti. Medtem Grace goji močno zaupanje in vero, a se hkrati spopada z lastnimi zidovi, ki jih postavlja, da se zaščiti. Roman s svojo umetnostjo izraža bolečino in beg pred izkušnjami, čeprav jim v resnici ne more ubežati, medtem ko Grace predstavlja mir in upanje. Njun odnos se postopoma razvija iz nezaupanja in poudarjenih medsebojnih razlik do razumevanja in uvidov, ki jih lahko prinese le zdravljenje. Skozi pripoved odkrivata, kako pomembno je odpuščati, sprejemati in ponuditi drugo priložnost. Knjiga raziskuje teme notranjega ozdravljenja in osebne preobrazbe, ki jih lahko spodbudi le iskrena ljubezen.
Odlomek iz knjige:
Odnosi niso vedno logični. Kar se je zgodilo, je bila tragedija. Ampak ko mi je Bog ponudil darilo, sem se oklepala svoje jeze, namesto da bi te sprejela s hvaležnostjo. Sem prava arhitektka za gradnjo zidov.
»Dolgo pot si prehodil, sine, ampak še vedno ne veš, kdo si in kaj v resnici hočeš, ali ne?«
»Več.«
Jasper je sklenil dlani na mizi. »Več česa?«
»Življenja. Smisla.« Želel si je vedeti.
Jezo je nosil s seboj kot težak ščit, da bi se zaščitil pred tem, da bi kdaj koli spet imel koga resnično rad. Moral je umreti, da se je naučil živeti.
»Ti lahko to vidiš, kakor želiš, Roman, jaz pa vidim sončni vzhod kot Božje dobro jutro in sončni zahod kot Božjo lahko noč.«
O avtorici:
Francine Rivers (1947) je zgradila uspešno pisateljsko kariero in s številnimi uspešnicami zaseda najvišja mesta lestvice New York Timesa. Po romanih Odrešenje ljubezni (prevod Celjska Mohorjeva družba, 2022), s katerim je ponovno odkrila osebno vero v Boga, Upanje njene matere (Celjska Mohorjeva družba,
2024) in Sanje njene hčere (Celjska Mohorjeva družba, 2025), ki ju je navdihnila zgodovina njene družine, se med slovenske bralce vrača z ljubezensko zgodbo o odrešenju. Za svoja dela je prejela številna priznanja in nagrade ter se vpisala med svetovne klasike krščanskega leposlovja. Njeni romani so prevedeni v več kot 30 jezikov. Francine in njen mož, hvaležna za skupni čas s svojimi odraslimi otroki in vnuki, živita v severni Kaliforniji.




Ocene
Trenutno še ni ocen.