O knjigi Kamav tu:
Ljubezen v primežu etničnih stereotipov
Že romaneskni naslov Kamav tu, ki v romščini pomeni »ljubim te«, nakazuje, da bo središču zgodbe ljubezenski odnos. In čeprav pripoved ob glavnih likih zlahka steče, se kmalu izkaže, da je zgodba večplastna in problemska. Odpira namreč vprašanja o drugačnosti, nestrpnosti, sovraštvu in segregaciji, a hkrati tudi o dobroti, usmiljenju, pomoči in ljubezni.
Kamav tu je izvirni roman, ki odpre izrazito problemsko tematiko. Ljubezen se namreč »shakespearovsko« znajde v primežu etničnih stereotipov. Čustva, ki se ne glede na predsodke družbe razvijejo med romskim dečkom Zoranom in deklico slovenskih korenin Mileno, postanejo ne le prepovedana, ampak celo preganjana. Milenini starši se s hčerko preselijo v Avstralijo, a njihov beg ne izbriše medsebojne naklonjenosti dveh mladih ljudi. Ta ponovno vzklije, ko se Milena vrne v Slovenijo študirat in povsem po naključju spet sreča Zorana. S tem mlada protagonista kot par zopet postaneta nezaželena.
Iz knjige:
Med vrati sta se pojavila Zoran in Milena. Oba sta bila nasmejana, v očeh se jima je videlo, da sta srečna, ker sta skupaj, da si še kako želita, da bi bil ta šolski hodnik, ki je vodil iz sobe za glasbeni pouk na dvorišče, dolg vsaj kakšen kilometer ali še več.
Bila sta ravno sredi pogovora, tako da prvi hip, osvetljena od sonca, niti nista videla, kdo prihaja, kdo stoji v senci ob strani.
»Milena!« je tišino presekal oster glas ženske, ki je pohitela proti hčerki, kot da bi ta stala na robu prepada in bi jo bilo treba rešiti pred padcem v globino.
»Ali ti nisem že tisočkrat rekla, da se mi ne družiš s tem ciganom?«
Nasmeh na njunih obrazih je izginil, kot bi sonce zakril teman oblak.
(Str. 152.)
Mnenja
Zaenkrat še ni mnenj.