Bela garda

O knjigi Bela garda:

Mojstrovina o človeškem duhu v senci vojne

Zgodovinski roman nas popelje v burne dni državljanske vojne od decembra 1918 do začetka februarja 1919 v Kijevu. Skozi oči družine Turbin in njihovih prijateljev doživljamo pretresljive zgodbe o lojalnosti, izdaji, ljubezni in izgubi. Bulgakov mojstrsko slika kaotično ozračje in globoko osebne tragedije, ki spremljajo zgodovinske dogodke. Preplet realističnega pripovedovanja in dramatičnih zasukov bralca vodi skozi vrtince človeških čustev in usod. Roman je tudi temeljit razmislek o človeškem stanju in morali v času vojne.

Družina Turbin in njihovi prijatelji se soočajo z življenjskimi prelomnicami in moralnimi izzivi, ki jih prinaša vojna. Z realistično in čustveno bogato pripovedjo Bulgakov mojstrsko prikazuje kontrast med krhkostjo človeškega življenja in izjemno vzdržljivostjo, ki jo ljudje najdejo v sebi v najtežjih časih. Avtor skozi podrobno upodobitev likov in dogodkov odraža absurdnost in kaotičnost vojne, hkrati pa poudarja pomembnost lojalnosti, poguma in osebne integritete. Liki v romanu se neprestano soočajo z izdajami in težkimi odločitvami, vendar kljub temu ohranjajo svoje vrednote in človečnost. Avtor skozi zgodbo spretno izrisuje tudi globoko čustveno plat likov, ki iščejo smisel in upanje v svetu, polnem nasilja in nepredvidljivosti.
Bela garda ni zgolj zgodovinski roman, ampak tudi premišljena moralna in etična študija, ki bralca spodbuja k razmisleku o lastnih vrednotah in odločitvah. Skozi trpljenje in preizkušnje, ki jih doživljajo liki, Bulgakov poudarja pomen humanosti in sočutja tudi v najbolj nemogočih razmerah. Avtorjeva sposobnost, da v zapletenem zgodovinskem kontekstu ohrani univerzalna vprašanja o človeški naravi, naredi Belo gardo relevantno in močno delo tudi za sodobnega bralca. Belo gardo smo v slovenskem jeziku dobili leta 1975 s prevodom Marjana Poljanca, tudi Sovretovega nagrajenca za izjemne prevajalske dosežke. K tokratni prenovljeni in dopolnjeni izdaji je spremno besedo napisal dr. Aleš Maver.

Odlomek iz knjige:

Bežali so osiveli bankirji s svojimi ženami, bežali so uspešni poslovni ljudje, ki so pustili v Moskvi pooblaščene pomočnike z nalogo, da ne izgubijo stika z novim svetom, ki se je porajal v moskovskem imperiju, hišni posestniki, ki so prepustili hiše zvestim skrivnim oskrbnikom, industrialci, trgovci, odvetniki in javni delavci. Bežali so moskovski in peterburški novinarji, podkupljivi, lakomni in strahopetni.
Kokote. Poštene gospe iz plemiških družin. Njihove nežne hčere pa blede peterburške razuzdanke s karminasto pobarvanimi ustnicami. Bežali so tajniki direktorjev odsekov, mladi pasivni pederasti. Bežali so knezi in skoporitci, pesniki in oderuhi, orožniki in igralke cesarskih gledališč. Vsa ta množica, ki je vdirala skozi vse razpoke, se je napotila proti Mestu. Vso pomlad, odkar so izvolili hetmana, se je Mesto čedalje bolj polnilo s priseljenci. V stanovanjih so spali na divanih in stolih. V razkošnih stanovanjih so se zbirala k obedom velikanska omizja. Odprli so številne delikatesne trgovine, ki so delale pozno v noč; kavarne, kjer so stregli s kavo in kjer je bilo mogoče kupiti žensko; nova gledališča, kjer so uprizarjali kratke igre in kjer so se na odrih pačili in zabavali občinstvo najznamenitejši igralci, ki so prišli iz obeh prestolnic, odprli so znano gledališče Lilasti zamorec in veličasten klub Pris (pesniki, režiserji, igralci, slikarji) v Nikolajevi ulici, kjer so do poznega jutra ropotali krožniki. Hkrati so začeli izhajati novi časopisi in najboljša peresa v Rusiji so pisala zanje feljtone, v katerih so blatila boljševike. Izvoščki so cele dneve prevažali potnike iz restavracije v restavracijo in ponoči so igrale v kabaretih violine. V tobačnem dimu so se svetili nezemsko lepi obrazi bledih, izmozganih, s kokainom zastrupljenih prostitutk …

O avtorju:

Mihail Afanasjevič Bulgakov (15. 5. 1891–10. 3. 1940) je bil ruski pisatelj, dramatik in zdravnik. Rodil se je v ugledni družini v Kijevu, kar je močno vplivalo na njegovo izobraževanje in razvoj. Študiral je medicino in med prvo svetovno vojno deloval kot zdravnik, bogate življenjske izkušnje s tega področja je kasneje uporabil tudi v svojih literarnih delih. Kmalu po revoluciji se je odločil za literarno kariero in se preselil v Moskvo, kjer je ustvaril svoja najpomembnejša dela.
Bulgakov je najbolj znan po svojem romanu Mojster in Margareta, ki
je posthumno postal klasika svetovne književnosti. Njegova dela, kot so Bela garda, Pasje srce in Zapiski mladega zdravnika, pogosto raziskujejo temo absurdnosti življenja, moralnih dilem in boja posameznika proti totalitarizmu. Kljub številnim težavam in cenzuri, s katerimi se je soočal v sovjetskem času, je Bulgakov ostal zvest svojim idealom in nadaljeval s pisanjem. Njegova dela so danes cenjena zaradi globokega vpogleda v človeško naravo, bogate simbolike in mojstrskega pripovedovanja.