O knjigi:
Pred seboj imamo sad Frančiškovega pesniškega ustvarjanja, ki je preživel osem stoletij in ga beremo in prepevamo še danes. In ravno to dejstvo, da se je besedilo ohranilo in živi vseh teh osem stoletij, nagovarja tudi nas, da se lotimo njegovega branja v sedanjem času. In morda tudi pisanja ter dodamo kakšno svojo hvalnico, kot je npr. v knjigi svojo navdihujočo zapisal dr. Miran Špelič: »Hvaljen moj Gospod, v dvojini, ki si jo dal slovenskemu jeziku; tako zapletena in težka je, a toliko lepih reči lahko z njo izrazimo. Celo z Bogom sva tako midva.«
Frančiškova poezija je pristen izraz njegove vernosti in ni namenjena sebi, pač pa nosi s seboj dvojno poslanstvo: oznanilo evangelija in slavljenje Boga. Če pozabimo to dvoje, lahko ob pesmi sicer uživamo, ne moremo pa je zares razumeti. Kdor hoče iz nje narediti nekakšen ekološki manifest, jo oskubi njenega bistva.
Frančiškova pesem ima trdne teološke temelje. Zaman bi iskali v njej kakšne panteistične navdihe in že iz naslova je marsikaj jasno: Hvalnica stvarstva je naslov pesmi, ne »Hvalnica stvarstvu« ali kaj podobnega. Najprej hierarhija. Božja stvar. Na vrhu je Vsemogočni in Najvišji, pa tudi dobri Bog.
Ocene
Trenutno še ni ocen.