Zakaj tudi neverujoči praznujejo božič?

Gita Mateja de Laat
Nedelja, 17. december 2017, 5:33
Image
Božično praznovanje
Foto: acehomeaz.com

Spomnim se, da v času mojega otroštva doma nismo praznovali božiča. Namesto tega smo pričakovali Dedka Mraza. Po osamosvojitvi Slovenije in spremembi družbenega in gospodarskega sistema pa je praznovanje božiča spet postalo vidno tudi na zunaj.

Tisti, ki ga prej nismo praznovali, smo ta obred z lahkoto prevzeli. Tudi sama s tem nisem imela nobene težave. Zgodilo se je kar samo po sebi. Zakaj?

Čeprav je božič krščanski praznik, ga praznujejo tudi neverujoči. Praznovanje božiča je namreč skozi stoletja postalo del evropske tradicije, neločljivo povezan z evropsko kulturo in načinom mišljenja.

Praznovanje božiča ima zelo dolgo tradicijo

Čeprav je božič krščanski praznik, ga praznujejo tudi neverujoči. Praznovanje božiča je namreč skozi stoletja postalo del evropske tradicije, neločljivo povezan z evropsko kulturo in načinom mišljenja.

Zelo zanimiva je trditev italijanskega filozofa Umberta Galimbertija, ki pravi, da so vsi zahodni Evropejci kristjani, pa najsi bodo verni ali ateisti, pa če se zavedajo svoje kulturne dediščine ali ne. V to kulturno dediščino spada tudi praznovanje božiča, praznovanje v času zimskega solsticija pa sega celo v predkrščanski čas.

Temu se  je Cerkev prilagodila, pri čemer je obdobju okoli solsticija, ko se dnevi začenjajo daljšati, dala novo vsebino in nov pomen. Tako je 25. december postal praznik, ko kristjani praznujejo rojstvo Jezusa.  

Ljudje potrebujemo obrede

S sekularizacijo družbe so obredi v veliki meri izgubili svoj globlji pomen in veljavo v družbenem življenju. A za psihično ravnovesje človek potrebuje obrede, predvsem ko doživlja velike in male prelomnice v življenju. Tako si posamezniki spontano sami ustvarjamo svoje lastne osebne obrede: jutranja kavica, večerno branje, zabava ob začetku nove zaposlitve itd.

Tudi družba kot celota za normalno funkcioniranje potrebuje obrede. V času socializma smo obrede poznali v obliki proslav ob državnih praznikih. Vendar, če obred ni povezan z duhovno razsežnostjo življenja, se ne bo dolgo obdržal.

Po mojem mnenju božič zagotovo temelji v duhovni razsežnosti. Zato se je po osamosvojitvi lahko tako hitro spet uveljavil tudi pri ljudeh, ki niso verujoči in jih duhovnost ne zanima. To pa zato, ker se božič dotika njihove globlje narave, pa čeprav se tega sploh ne zavedajo.

Božič, družinski praznik

Božič zagotovo temelji v duhovni razsežnosti. Zato se je po osamosvojitvi lahko tako hitro spet uveljavil tudi pri ljudeh, ki niso verujoči in jih duhovnost ne zanima.

Ker slovenska družba religioznosti še vedno ne sprejema, jo pa sicer bolj ali manj tolerira, se je začel poudarjati tisti aspekt praznovanja božiča, ki nagovarja tudi neverujoče. To je družina in medsebojna povezanost družinskih članov. A je po mojem mnenju božič precej več kot le družinski praznik.

Čeprav nisem velika poznavalka božiča niti najbolj primerna oseba, da razlagam o tem, kaj bistvo božiča sploh je, pa bom vseeno citirala naslednje besede, ki sem jih našla na spletni strani Katoliške cerkve in so se me dotaknile: »Praznik Jezusovega rojstva je za vsakega kristjana priložnost, da se odpre in dovoli, da se Bog rodi v njegovem srcu ter tako utrdi in poglobi svojo vero.«

Kljub temu da neverujoči ljudje duhovne razsežnosti božiča praviloma ne doživljajo, je ta praznik nadvse lep in ljudi vsako leto znova opominja, da se je od časa do časa potrebno obrniti navznoter ter svojo pozornost posvetiti tudi družini. To se mi zdi še posebej pomembno v tem času, ko družba družinskega življenja ne podpira.

Obdarovanje

V mladosti se nikoli nisem spraševala, zakaj se za božič obdarujemo. Pač, dobili smo darila in to je bilo fino. O tem sem se začela spraševati šele mnogo kasneje, ko sem bila že mamica. Takrat je moja hčerka od starih staršev dobivala toliko daril, da jih nisem imela več kam spravljati, kar me je močno jezilo.

Obdarovanje kot cilj sam po sebi je po mojem mnenju eden izmed negativnih aspektov božičnega praznovanja, ko le-ta izgubi svoj globlji pomen. Tako se je v mnogih aspektih žal ta praznik spremenil v potrošniško žurko.

Vsekakor pa je božič lepa priložnost, da ljubljenim osebam podarimo nekaj, kar ima za njih velik pomen ali pa se jih dotakne.

Božični praznik je nadvse lep in ljudi vsako leto znova opominja, da se je od časa do časa potrebno obrniti navznoter ter svojo pozornost posvetiti tudi družini.

Kako božič praznujemo v naši družini?

Kot ste verjetno že opazili, nisem bila vzgojena v katoliški tradiciji. Zato v naši družini božiča ne praznujemo tako kot večina vernikov. Vsekakor pa praznovanju poskušamo dati neko globino.

Postavimo božično smrekico in tudi jasli. To dvoje v nas spontano zbudi praznične občutke. V tednih pred božičem postopoma izdelujemo okraske za smrekico in dnevno sobo. Tako damo prostor naši ustvarjalni naravi, kar je pomembno predvsem za otroke. Včasih izdelamo tudi čestitke za družinske člane in prijatelje.

V času samega božiča se zberemo pri nas doma ali pri mojih starših. Prebiramo zgodbice, ki nagovarjajo človekovo globljo naravo, včasih pa hči pripravi tudi nastop in nam kaj lepega zaigra na violino. Darila pa so praviloma skromna, saj se sama na vse kriplje trudim, da se božič tudi pri nas ne sprevrže v nekakšno potrošniško žurko.

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Čudovita princesa (9. do 12.)

18. oktober 2019 ob 17.30

Sveti Duh pri Škofji Loki, Ljubljana, Sveti duh, Nova Gorica,
Maribor