Zakaj se postimo? Post nam dovoli, da začutimo lakoto

Thumbnail

Da post v krščanstvi izhaja iz sumničavosti do telesa, zanikanja telesnosti ali preziranja užitka ob prehranjevanju, je zmotna predstava, meni Christopher West, znani popularizator teologije telesa Janeza Pavla II.

Ravno nasprotno, post v krščanstvu izhaja iz pozitivnega pogleda na telo, saj nas pripravlja, da zares lahko praznujemo. Pravega praznika pa ni brez občutja telesa, telesnega ugodja.

Samo tisti, ki se znajo postiti, znajo prav tudi praznovati

Christopher West pri povezovanju posta in praznovanja uporablja besedno igro v angleščini. Besedi za postenje (»to fast«) in praznovanje (»to feast«) sta si namreč zelo podobni: »Only those who know how to fast properly know how to feast« (»Samo tisti, ki se znajo postiti, znajo tudi prav praznovati.«)

Postenje in praznovanje povezuje tudi  katekizem, ki pravi, da se postimo v prvi vrsti zato, da se pripravimo na bogoslužno praznovanje (KKC 2043).

Lakoto si moramo pustiti čutiti in je ne vedno zadovoljiti

Zelo pomemben je naš odnos do lakote. Zelo nevarno je, da vedno takoj potešimo občutek lakote. Z občasno lakoto se moramo naučiti živeti in ravno v tem je nenadomestljivost posta.

Če vedno zadovoljimo svojo lakoto, lahko postanemo zasužnjeni z užitki.

»Če vedno zadovoljimo svojo lakoto, lahko postanemo zasužnjeni z užitki tega sveta,« opozarja Christopher West. Nasprotno pa nam postenje in odpoved »pomagata doseči obvladovanje svojih nagonov in svobodo srca« (KKC 2043).

»Ob koncu obeda pogosto čutim globoko žalost«

»Oh, kako rad jem!« iskreno priznava Christopher West. »Dejansko ob koncu obeda pogosto čutim globoko žalost. Včasih se najdem, kako pobiram najmanjše drobtinice s krožnika, da bi lahko podaljšal užitek do zadnjega grižljaja. Ampak samo odlašam neizogibno: ta obed se bo končal! Nekaj v meni pa vpije: ‘Ne, želim, da vedno traja!’«

Fizična lakota prebuja duhovno lakoto – željo po neskončnem

In ta želja, ki jo odkrijemo, če smo v stiku s seboj, je ključ do vsega, meni West: v njej se skriva »želja po neskončnosti, želja po Bogu«.

Če čutimo žalost ob koncu obeda, imamo tri poti »izhoda«:

  1. Da se vrnemo k hrani in pojemo več, kot potrebujemo.
  2. Da na užitek ob prehranjevanju začnemo gledati kot na nekaj slabega.
  3. Da dovolimo tej »bolečini«, da odpre v nas upanje na »večno gostijo«.

In v tem je pravi pomen posta. Če se prehranjujemo na pravi način, če hrano »objamemo«, lahko za nas postane majhen predokus nebes.

(Podobna dinamika je tudi v spolnosti, v obdobjih odpovedovanja. A o tem kdaj drugič.)

Vir: corproject.com

Celotno razmišljanje Christopherja Westa o postu si lahko preberete tukaj.

O najglobljih hrepenenjih, ki se skrivajo v naših telesnih želja, Christoper West piše v knjigi »Napolni srce«.

Knjigo lahko kupite tudi v trgovinici Zavoda iskreni.net na Nazorjevi ulici 1 v Ljubljani, lahko pa jo naročite tudi po pošti. Pišite na [email protected]

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja