Zakaj ponoči sanjamo?

Pogosto se sliši, da so oči ogledalo duše. Na podoben način bi lahko dejali, da so sanje ogledalo naše podzavesti. Kljub mnogim odkritjem na tem področju, sanje in nočne more ostajajo predmet številnih raziskav.

Doktor znanosti in vodja raziskav na področju nevrobiologije, Jean-Louis Valatx, podaja nekaj razlag na vprašanja o sanjah.

Čemu služijo sanje?

O pomenu sanj je toliko teorij, kolikor je raziskovalcev. Vsak je razvil svoje lastne predpostavke, najpogostejša pa je razlaga, da sanje služijo predelavi dogodkov, ki smo jih preživeli preko dneva.

Ali vsi ljudje sanjamo?

Vsi sanjamo, ni pa nujno, da se česa spomnimo. To je odvisno od vsakega posameznika in predvsem od tega, kdaj se zbudimo: če nas budilka zbudi na koncu ene od REM faz (“rapid eye movement”), se bomo sanj lažje spominjali. Če si skušamo sanje ozavestiti (priklicati v spomin) takoj, ko se zbudimo, si jih lahko tudi dolgoročno zapomnimo.

Sanjajo tudi živali?

Vsi sesalci poznajo faze spanja. Tudi pri njih spanje vključuje fazo REM. To je faza, v kateri sanjamo. Opazovali so jo tako pri mačkah kot tudi pri pticah. Pri slednjih trajajo take faze le od 10 do 30 sekund. Ker so nočne more ocenjene precej subjektivno (sanje, ki so za nekoga mora, za drugega niso), je težko oceniti, ali imajo živali tudi nočne more.

Sanjamo samo enkrat na noč?

Nikakor ne! Sanje, ki se jih zjutraj spomnimo, so le vrh ledene gore. Preko noči so številna obdobja, v katerih sanjamo: sanjamo namreč po 20 minut v razdobju ure in pol. V teh razdobjih sanjamo različne vsebine. Ko se zbudimo, se navadno spomnimo le zadnjih sanj prve REM faze.

Kaj se ve o izvoru nočnih mor?

Nočne more tudi nastanejo v fazi REM. V polovici primerov gre za nek dogodek preteklega dneva, nekaj, kar prinaša skrb in stisko. Vsebina more se pogosto prepleta s težkimi spomini, ki segajo tudi 10 ali 15 let nazaj. Lahko gre tudi za post-travmatski sindrom, ko so more posledica težkega travmatičnega doživetja (nesreča, vojna …). V takem primeru so more običajno ponavljajoče. Včasih pa so razlog za moreče sanje tudi fiziološke težave, torej bolezen ali kronična bolečina. Vse to vpliva na možganska opna in s tem na vsebino sanj. Na pojavitev nočnih mor lahko vplivajo tudi prebavne težave.

Je mogoče sanje oziroma nočne more interpretirati?

Nekatere sanje oziroma more se da razložiti čisto fiziološko. V času REM faze obe možganski hemisferi delujeta povsem ločeno. Če na primer sanjamo nekoga, ki ga poznamo, ne uspemo pa razumeti tega, kar je govoril, je to zato, ker je v tem primeru sanje proizvedla desna možganska hemisfera. V času sanj je naše telo »paralizirano«, kar pomeni, da se ne more gibati. To lahko razloži, zakaj v nekaterih sanjah ne uspemo premakniti nog (pobegniti), odpreti ust ali pa sanjamo, da letimo.