Zakaj greva čisto vsako leto na duhovne vaje

Mateja Kropec Šega
Sobota, 2. julij 2016, 5:23
Image
Loyalty-and-Integrity

Poletje je čas, ko si lahko privoščimo. Uživamo v soncu, svobodi, prostem času, skupnih domačih opravilih, odnosih, obiskovanja prijateljev in sorodnikov, časovno neomejenih objemih, igri, konjičkih, večerih taroka … In duhovnih vajah.

Najlepše je, kadar lahko na duhovne vaje odideva spočita, usklajena, navajena bližine.

Kdaj?

Poleg vseh prostočasnih aktivnosti sva z možem že čisto na začetku najine poti uvedla tudi obvezen obisk duhovnih vaj.

Skozi leta sva preizkusila veliko terminov. Pozimi naju na sprehodih zebe, pa v naravi težko najdeš kakšen prostor za sesti. Pomlad je po navadi preveč polna z različnimi dejavnostmi v zvezi s šolo in delom na zemlji. Jesen pa naju s svojim barvami raztresa, pa kup praznikov imamo tedaj v družini. In tako se nama je najbolj priljubilo poletje.

Pa še to ne kadarkoli. Če na duhovne vaje odideva iz dnevnega tempa služb, potem potrebujeva kar nekaj časa, da se naspiva, odpočijeva in »poiščeva«. Ko se najdeva, pa je vsaj en dan že mimo. In ker so dnevi duhovnih vaj milostni in posebej blagoslovljen čas, so najlepše, kadar lahko nanje odideva spočita, usklajena, navajena bližine. Najraje z njimi zaključiva dopust. Takrat od vsakega posameznega dne prejmeva kar največ.

Izredno mi je dragoceno, da najini otroci vidijo, da se za zakon trudiva in da to počno tudi drugi starši.

Čemu?

Dni dopusta je omejeno število. Zakaj jih torej nekaj porabiti za to, da se pogovarjaš in »ne delaš« ničesar?

Z možem se zelo trudiva za to, da bi najin zakon bil sveta posoda, iz katere raste najina družina. Čez leto je opravkov in motenj nešteto. So dnevi, ko se vidiva le zjutraj in zvečer. Včasih si komaj uspeva izmenjati tehnične informacije, da je doma poskrbljeno za najosnovnejše. Sestanki, razvažanje otrok, pomoč staršem, dodatne službene zadolžitve …

Na trenutke se mi zazdi, da moža skoraj ne poznam, da je tujec, s katerim si deliva streho. In navadno v tistih dneh tudi slej ko prej poči. Eden ima dovolj. Zadeve sicer redno pokrpava, se pogovoriva, »poglihava«, ampak kako boš dneve odtujenosti razrešil v nekaj pogovorih?

Zato se vsako leto na novo veseliva duhovnih vaj. Vedno prideva z, v mislih ali celo na papirju, izdelanim seznamom, o čem se morava pogovoriti, kaj podrobneje razčistiti.

Pravih duhovnih vaj ni mogoče opraviti drugače kot s popolno iskrenostjo do sebe in Boga.

Kam?

Ponudbe je v Sloveniji že kar nekaj. Pristopi so različni in prepričana sem, da lahko vsak par najde način, ki mu ustreza. In ni vse za vsakogar. Način, ki ustreza nama, ni nujno način, ki ustreza drugim ...

Dokler sva imela majhne otroke, sva zanje potrebovala varstvo, če sva se hotela udeležiti duhovnih vaj. Ker varstva, razen plačanega, nikoli nisva imela in se tudi ne bi počutila dobro, če bi majhne otroke za več dni oddajala nekomu drugemu, sva vedno iskala duhovne vaje z otroškim varstvom. Otroci so bili v najini bližini, z nama spali, jedli obroke, hkrati pa so jih skrbni varuhi pazili, da sva se midva lahko v miru pogovarjala ali se udeleževala pogovorov z drugimi pari.

Izredno mi je tudi dragoceno, da najini otroci vidijo, da se za zakon trudiva in da to počno tudi drugi starši. Preko najinih obiskov duhovnih vaj vzgajava otroke za to, da se jih udeležujejo tudi sami. V dneh najinih duhovnih vaj se splete nemalo prijateljstev tudi med otroki.

V resnici si boleče stvari najlažje poveva in jih sprejmeva ravno na duhovnih vajah. In pohvale najbolj pobožajo ravno tam.

Kako?

Pravih duhovnih vaj ni mogoče opraviti drugače kot s popolno iskrenostjo do sebe in Boga. Če so to zakonske duhovne vaje pa še z iskrenostjo do so zakonca. V resnici si boleče stvari najlažje poveva in jih sprejmeva ravno na duhovnih vajah. In pohvale najbolj pobožajo ravno tam. In božja previdnost resnično otipljivo visi nad tam sprejetimi odločitvami.

Po dobro opravljenih duhovnih vajah se počutiva tako, kot si predstavljam, da si naju je ob stvarjenju zamišljal Bog. In ker je to ideal, ki se mu na tem svetu želiva kar se da približati, ne mine leto, da bi to milost izpustila.

Foto: spiritualityhealth.com

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Čudovita princesa (9. do 12.)

18. oktober 2019 ob 17.30

Sveti Duh pri Škofji Loki, Ljubljana, Sveti duh, Nova Gorica,
Maribor