Zakaj danes jemo krofe?

Mica Škoberne
Torek, 12. februar 2013, 10:40
Image
krofi2

Krofi, miške, flancati, štraube, fritule, bobi … In vse, kar je še mastnega in sladkega, se bo verjetno danes znašlo na naših krožnikih. Od kod sploh ta navada?

 

»Pust je masten okoli ust,« lahko slišimo v teh dneh … in se veselo mastimo. S pustnimi dobrotami pa razveselimo tudi male (ali velike) pustne šeme oz. maškare, ki se pojavijo na naših vratih.

Običaj pripravljanja obilne hrane pa – tako kot celotno pustovanje – izhaja iz časa naših prednikov, ki so živeli v veliki povezanosti in odvisnosti od zemlje.   

 

Da bi odgnali zlo in zimo ...

Ko so bili ljudje v preteklosti povsem odvisni od narave in letnih časov, so posebej cenili čas, ko je zima z vsemi s svojimi nevšečnostmi počasi prehajala v pomlad. Na te spremembe so želeli vplivati tako, da so se sami preoblekli v različne živali in bajeslovna bitja ter jih z izvajanjem gibov, poskokov, mimik in s plesom oponašal, da bi s tem vplivali na neznane sile narave in jih usmerjali. Šemljenje je eden najstarejših ljudskih običajev tudi zato, ker se je v pradavnini človek z masko lažje približal živali in jo ulovil.

Izvor pustnih običajev tako seže že do starih poganskih praznikov, s katerimi so počastili prednike in prosili za dobro letino. V starem Rimu so v februarju, mesecu očiščevanja, po ulicah "norele" množice grozljivih mask, ki so predstavljale duhove rajnih prednikov in naj bi odganjale zle sile. Kasneje se je običaj pomešal s keltskimi in ilirskimi šegami, maske pa so že predstavljale vesel značaj in izganjale zimo. V Sloveniji je bilo pustovanje prvič omenjeno v prvi polovici 17. stoletja.

 

Polni krožniki za rodovitno leto

Ena od vraž, povezanih s pustim časom, ki traja od pustne sobote do pustnega torka, pa pravi, da morajo biti za pusta »siti ljudje, živina in duhovi«. Z obilnimi obrednimi jedmi so želeli naši dedje vplivati na rodovitnost zemlje. Verjeli so, da bogata in močna hrana ter polni krožniki privabljajo obilno letino. Veljalo je, da se je treba najesti, pa čeprav je bil sicer pri hiši revščina. Hkrati pa so si na ta način nabrali nekaj zaloge, da so se lažje lotili 40-dnevnega posta. Staro izročilo tudi pravi, da obisk pustnih šem prinaša srečo in dobro letino, zato jih je potrebno obdarovati.

Med najbolj značilne pustne jedi sodijo suho meso, kislo zelje in repa, slane potice (ocvirkovka, ali špehovka), štruklji in različne ocvrte sladice. Škodljivost mastne pustne hrane omilimo, če v teh dneh uživamo več vlaknin in zelenjave.

krofi

 

Od kod prihajajo krofi?

V zvezi s krofi obstajajo celo ljudski reki, na primer: »Če se za pusta ne bomo najedli krofov, se poleti ne bo sušilo seno!« ali »Če so na pustni torek krofi slabo pečeni, repa jeseni ne bo debela.«

Od kod krofi sploh izvirajo, pa ni povsem jasno. Po nekaterih razlagah naj bi jih iznašla Dunajčanka Cecilia Krapf, nekateri pravijo, da so jih poznali že v antiki, tudi v srednjeveških samostanih naj bi že uživali sladico po imenu "craplum". Ime za slovenske krofe zagotovo izhaja iz nemške besede "Krapfen", čeprav jih v Nemčiji imenujejo tudi Berliner. Obstaj pa celo legenda, po kateri je nesrečno zaljubljena kuharica testo za kruh namesto v pečico vrgla v vročo mast.

 

Nekateri pa jedo palačinke ...

Medtem ko se v Sloveniji na pustni torek mastimo s krofi, pa v nekaterih angleško govorečih deželah ta dan pečejo palačinke in dan tudi imenujejo Pancake Tuesday (ali Shrove Tuesday). Palačinke pa so odigrale pomembno stransko vlogo tudi v predstavitvenem videu za letošnjo postno akcijo iskreni.net, ki gre s pomočjo FamilyLove letos prvič čez meje v tujino. Če imate prijatelje v angleško govorečih deželah, jih morda lahko – na njihov dan palačink – spomnite tudi na omenjeni video in postno akcijo, ki bo lahko navdihovala njihove zakone vse dni do velike noči!

krofi palacinke

 

Iz pusta v post

Pustnemu torku pa sledi pepelnična sreda in z njo 40-dnevni post, ki je čas za spomladansko čiščenje tako telesa kot duha in s tem za celostno pripravo človeka na največji krščanski praznik, veliko noč.

Za še več dobrih vsebin.
Pomladna donacijska akcija se končuje. Podprite nas še danes!
0€
25.200€

44%

11.119€
Akcija se zaključi:
17.06.2019

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.