Vikend (ne)mobilnosti

Thumbnail

Ko se pokvari avto in bi rad šel s tremi drobižki na počitnice …

Avto. Za večino od nas nujna reč pri hiši, ki nam omogoča funkcionirati, kakor v današnjih časih pač funkcioniramo. Eden od največjih izvorov naše fleksibilnosti. Sam zelo uživam v vožnji, še posebej na daljših relacijah. Toda do tehnike sem sila neizprosen – če ta ne dela, kakor se od nje pričakuje, je deležna mojih verbalnih izpadov, ki se jih moja žena kljub najinemu dolgemu stažu še vedno ni navadila.

Pri nas še vedno shajamo z enim avtom, čeprav živimo na vasi in tako bo, dokler bo le šlo. Zato v trenutkih, ko smo zaradi servisa ali kakšne okvare brez, uporabimo rezervne izhode. Srečo imamo, da imamo okoli sebe dobre ljudi, ki nam za razvoz otrok v vrtec posodijo svoje »mašine« ali pa nas zapeljejo na primer v službo.

Od kolesa do otroških sedežev

Včasih so imeli fičkota, danes za tri otroke rabiš najmanj berlingota.

»Francoska kibla«, ki trenutno skrbi za našo mobilnost, je pred leti postala bazni tabor za moje kolesarske podvige. Ena boljših stvari je ta, da v avto zapelješ kolo, ne da bi z njega odmontiral eno samo stvar. Če si na kolesu trikrat na teden, ti gre vsakokratno snemanje kolesa in polaganje dekce čez fine sedeže res na živce. S prihodom potomcev so kolesarsko stajo zamenjali otroški sedeži, ki so danes tako glomazni, da kaj drugega od sedežev in vozička v avto sploh ne spravimo. Včasih so imeli fičkota, danes za tri otroke rabiš najmanj berlingota.

Pelje me vlak v daljave (s prestopanji!)

Tik pred odhodom na krajše počitnice na Štajersko je naša mini križarka postala nepremičnina. Avto se ponavadi pokvari takrat, ko si tega najmanj želiš. Naše počitnice so že plavale po vodi, ko se je žena domislila, da gremo lahko tudi z vlakom: »Saj do Maribora pa res ni tako daleč.«

Naslednji dan smo, otovorjeni vsak s svojim kosom prtljage, maširali proti železniški postaji. »Pa pojdimo, bomo pač malo prestopali.« Potovati z vlakom je za otroke veliko bolj zabavno, saj ni treba biti ves čas pripet v svojem kalupu, starše imaš veliko bolj zase kot v avtu …

Dva velika ruzaka in ena torba so bili dovolj za celo družino. Šmenta, zakaj je potem avto vedno premajhen, ko se kam odpravljamo?

Za starše je stvar malce drugačna, a še vedno vzdržna. Če odmislim dejstvo, da železniške postaje staršem z vozički, v katerih prevažajo po dva otroka, ponujajo najbolj neprijeten način presedanja (po stopnicah dol v podhod, po stopnicah gor na drugi peron brez dvigal, a s prijazno pomočjo sprevodnikov in drugih potnikov) ter dejstva, da potovanje traja namesto ure in pol tri ure, je vsa stvar precej zanimiva.

Doživetja štejejo

Če potuješ z vlakom, hitro ugotoviš, da potrebuješ veliko manj prtljage, kot bi jo sicer nabasal v avto. Dva velika ruzaka in ena torba so bili dovolj za celo družino. Šmenta, zakaj je potem avto vedno premajhen, ko se kam odpravljamo?

Nič narobe, če gre kdaj kaj narobe. Važno je le, kako to sprejmem in koliko odprtosti za drugačnost sem sposoben sprejeti.

Ko potegnem črto pod letošnje prvomajske počitnice, so te ene od tistih za dolgoročne spomine. S tremi majhnimi otroki se z vlakom ne odpraviš ravno vsak dan na dopust. Vsa kolobocija z logistiko je danes z razdalje samo še hecen spomin. Doživetja, vključno z vožnjo sedmih ljudi v malem tastovem avtomobilčku ob povratku domov, so tista, ki štejejo. Torej ni nič narobe, če gre kdaj kaj narobe. Važno je le, kako to sprejmem in koliko odprtosti za drugačnost sem sposoben sprejeti.

Foto: Tomaž Ovsenik

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja