Veliki četrtek – Kako danes umivati noge?

Četrtek, 28. marec 2013, 5:43
Image
umivanje nog
Začenja se vrhunec celotnega liturgičnega leta. Sveti čas, ki nas pelje preko naših skupnosti, izdajstva, trpljenja, v zmago in vstajenje.

Kako doživeti vse te obrede? Kakšno sporočilo nam lahko posredujejo danes?

Veliki četrtek je dan, ko se dopoldne po vseh škofijah obhajajo t. i. krizmene maše, pri katerih škof posveti sveta olja, duhovniki pa obnovijo svoje obljube. Proti večeru se po cerkvah obhajajo svete maše, kjer se spominjamo zadnje večerje, ki jo je Jezus obhajal s svojimi učenci.

Jezus je svojim prijateljem zaupal: »Srčno sem želel jesti z vami to velikonočno večerjo ...« (Lk22,15). Danes to izreka nam. Danes želi velikonočno večerjo obhajati z nami. V srcu posameznika, v skupnosti moža in žene, v družini …

Veliko je situacij, pogovorov in dogodkov, ki se zgodijo in odidejo. Praznikov, ki pridejo in grejo, ne da bi pustili spremembo. Velikonočni čas pa nas vabi k temu, da se tudi sami ustavimo in odkrijemo, kje so tista področja našega življenja, kjer resnično želimo spremembo, odrešenje in blagoslov. In tam zavestno odpremo vrata Gospodu, ki želi vstopiti v našo »zgornjo izbo«.

Drug drugemu umivati noge

"Pred praznikom pashe je Jezus, ker je vedel, da je prišla njegova ura, ko pojde s tega sveta k Očetu, in ker je vzljubil svoje, ki so bili na svetu, tem izkazal ljubezen do konca," nam poroča apostol Janez.

Stavek, ki zareže v bistvo zakonskega in družinskega življenja. Ljubiti svoje in jim izkazati ljubezen do konca. Ljubezen, ki streže in se podarja. Ljubezen, ki sestopi iz ugodja iskanja »tega, kar ustreza samo meni« in prestopi v območje skupnega dobrega. To zahteva nemalo pogovora, usklajevanja, odpuščanja in sprejemanja … Mož, ki zmore razširiti svoj pogled in ujame potrebo svoje žene, žena, ki pride v pogovoru naproti okornim besedam moža, starši, ki zmorejo ob igrivosti svojih otrok ohraniti spontanost in spoštljivost ter tudi preko napak kazati na ljubezen. Ali ni prav to umivanje nog drug drugemu?

V službi ljubezni

Jezus je to veliko dejanje "umivanja nog" zmogel, ker je vedel, »da je prišel od Boga in odhaja k Bogu«. Poznal je svoje dostojanstvo. Pokazal je na odnos vzajemnega služenja in podarjanja, h kateremu sta po zakramentu zakona na poseben način poklicana mož in žena. To je zapisano v njuni telesi. Vendar je Bog sam pokazal, kako je podarjanje v službi resnične ljubezni možno le takrat, ko se vsak posebej zaveda lastne vrednosti in dostojanstva. Tako med zakoncema nastaja vzajemen odnos, ki ima dva trdna stebra. V nasprotnem primeru govorimo o simbiotičnemu odnosu, ki nastane kot pomanjkanje zdrave ljubezni do sebe in tako nujno vključuje »odraslega« in »nedoraslega« partnerja, ki postane od prvega popolnoma odvisen. Njuno skupno delovanje pa kaj hitro lahko izgubi pravi pomen podarjanja.

Samota velikega četrtka

Čeprav je bil Jezus obdan s svojimi prijatelji, je v svojem srcu doživljal samoto bolečine. Vedel je, da mora nekatere stvari izpolniti popolnoma sam. Kako podobno našemu življenju! Bolj kot odraščamo, bolj se pričenjamo zavedati svojega osebnega poslanstva, ki ga moramo izpolniti v odnosu do Boga, sebe in svojega moža/žene in otrok. Tega ne more namesto nas narediti nihče. A prav v bolečini samote, zapuščenosti in včasih občutja pravega izdajstva, se rodi tista skrita moč, ki človeku vrača občutek enkratnosti in s tem pogum za nalogo, ki je zaupana njemu!

Za vedno med nami

Bog, ki je do popolnosti izkusil radosti in stiske človeka, je neizogibno izkusil tudi človekovo nemoč, ko se sreča s trpljenjem. Ko ni odgovora na vprašanje »Zakaj?«, ko se zdi toliko poti lažjih, a se kar nočejo odpreti. Dan, ko se počutiš kakor vklenjen v verige, napadan in nerazumljen. Občutek, da bi pobegnil. A kam?

Da bi za vedno imeli zagotovilo Božje navzočnosti med nami in v nas samih, je Jezus na predvečer svojega darovanja na križu, postavil zakrament svete evharistije. Preprost kruh in vino – običajno hrano, ki pa pri daritvi svete maše postaneta njegovo Telo in Kri. Za življenje sveta.

V neuspelem pogovoru, negotovi prihodnosti, ujetosti v konflikt, strahu pred samoto, nerazumevanju najbližjih … je pokazal, da ostaja med nami in se nam še naprej podarja.

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Čudovita princesa (9. do 12.)

4. oktober 2019 ob 17.30

Ljubljana, Slovenj Gradec, Sveti duh, Nova Gorica, Maribor,
Cerklje na Gorenjskem