Valentinovo: šov ali priložnost?

Darja Ovsenik
Sobota, 14. februar 2015, 15:50
Image
heart roses valentinesday 400

Zdi se mi, da se pri Valentinovem najbolj krešejo kopja med tistimi, ki jim je le še eden od skomercializiranih, na silo uvoženih praznikov, in tistimi, ki ga na svojem koledarju označijo z »nujno!«.

 

Resnica? Oboji imajo prav: v resnici je tak praznik, kot ga poznamo danes, k nam prišel konec 80. let 20. stoletja, torej kot tak ni »naš«. Po drugi strani dnevu, ko goduje sv. Valentin, po starem kmečkem koledarju pravimo prvi pomladin – eden od treh dni, ko se »ptički ženijo« (izraz verjetno pove dovolj) in se začenjajo prva dela na vrtovih in vinogradih.

Kar je zanimivo, je naš ambivalenten odnos do njega. Zakaj se enim zdi dober spodbujevalec izkazovanja ljubezni in pozornosti z darilom, drugim umetno ustvarjanje nečesa, kar ni »naše« in v čemer bogatijo le trgovci?

Pro … (ali zakaj je en tak praznik lahko dobra noviteta na našem koledarju?)

  1. V napornem in hitrem vsakdanjiku kaj hitro pride do tega, da na drobne pozornosti do našega sozakonca enostavno pozabimo, torej je tak praznik dobra spodbuda, mala »brca« za nekaj koristnega.
  2. Ali ni vsakemu izmed nas prijetno dobiti pozornosti/presenečenja/darila od ljubljene osebe (poleg vseh drugih dni, ki so namenjena obdarovanju)?
  3. Kot je sv. Miklavž zaslovel s svojo dobroto in spomin nanj ohranjamo vsako leto, je tudi sv. Valentin dal zgled, ki se je spremenil v tradicijo.

Za tiste, ki dajo več na pozornost in ne kupljena darila: video, v katerem mož ženi (hmm … po tem, ko ona »znori« in med zaloputanjem vrat pove, da »ona naredi vse«) pripravi dan presenečenj, ko namesto nje opravi vsakdanja opravila, kar opremi z listki: »Bil sem nahranjen (listek na psu).« »Spraznil smeti.« (na košu za smeti). »Opral.« »Zlikal.« »Zložil.« (na perilu) … in »Oprosti za smrčanje.« (ko se zvečer obrne k njemu)

… et contra (ali razlogi za nepraznovanje, celo mržnjo)

  1. Ker to ni »naš«, torej slovenski praznik (=nima slovenske zgodovine, še huje, ima ameriško).
  2. Ker je skomercializiran, od njega imajo koristi le trgovci.
  3. Zakaj bi pozornost izkazovali umetno na določen dan, če to lahko počnemo vsak dan ali takrat, ko samo tako želimo/čutimo?

Za razloge obojih, je treba malce pokukati v zgodovino.

Sv. Valentin – krščanski svetnik

Sveti Valentin je po zgodovinskih virih pravzaprav združena oseba treh duhovnikov mučencev iz približno iste dobe – eden je bil duhovnik v Rimu, drugi škof v Umbriji, tretji škof iz Passaua. Mučen in umorjen naj bi bil zato, ker je krstil mlad par, zato je postal zavetnik zaljubljencev in posrednik med zakonci.

Okrog njega so se spletle številne legende, po eni je ozdravil božjastnega otroka (zato je tudi zavetnik božjastnih otrok), po drugi je vrnil vid slepi poganski deklici (zato se mu priporočajo za zdravje), kmetje mu priporočajo živino. Ker je dokazov za njegov obstoj malo, je na cerkvenem koledarju pristal med izbrisanimi, torej je njegov god t. i. neobvezni god.

Od preprostih valentinčkov do raja za trgovce

Da je sploh prišlo do povezanosti sv. Valentina, ki naj bi mučeniške(!) smrti umrl 14. februarja, in ljubezni, se je moral zgoditi visoki srednji vek, ko se je pravzaprav sploh razvila misel o romantični ljubezni (sprva so v Rimskokatoliški cerkvi ta dan praznovali kot dan posta (nič čokoladic in vrtnic) na čast sv. Valentinu).

Iz 14. stoletja izvirajo legende, po katerih so si zaljubljenci v Angliji in Franciji začeli izmenjevati pisemca, v katerih so se podpisovali s »(tvoj) valentin«. Na Zahodu (predvsem ZDA) je navada sčasoma prerasla okvire pisanja, saj so se zaljubljenci (večinoma moški ženske) začeli tudi obdarovati. Še danes se za klasično darilo štejejo vrtnice in čokolada (ki se mimogrede zdijo dobro darilo 45 odstotkom moškim, s čimer se po eni od raziskav v ZDA strinja le 4 odstotke žensk). Marsikje po svetu pa je praznik žal postal prava nočna mora za tiste, ki jih z vseh strani bombardirajo trgovci, ki znajo zelo pretanjeno in zvito pritisniti na tisti vroči gumb, ki v nas vzbudi občutke krivde ob neizkazovanju pozornosti na »praznik zaljubljencev«.

Naše: »Svet' Valentin 'ma ključ do korenin«

V Sloveniji je praznovanje godu sv. Valentina že dolgo razširjeno – a v drugačnem pomenu. Na ta dan se po starem kmečkem koledarju začenja prvo delo na vrtovih in vinogradih. Znan je pregovor, da »svet' Valentin – prvi pomladin – prinese ključ do korenin«. Prav tako ta dan poleg Gregorjevega (12. marca) in Vincencijevega (22. januarja) v Sloveniji velja za dan, ko se »ptički ženijo« ali začenja pomlad. Na ta dan je znanih več šeg in navad, na primer obešanje potičk na drevesa na severovzhodu države.

SeedValentine heart seed box

Ideja z bonboniero v obliki srca, v kateri so različna semena – pozornost in hkrati slovensko: Svet' Valentin ima ključ do korenin (dobesedno).

Do tega, da smo ga v Sloveniji začeli bolj množično praznovati, naj bi prišlo po zaslugi tiskanih medijev s konca 80. let 20. stoletja, ko so se v njih spraševali, ali ni tudi pri nas že čas, da uvedemo ta praznik. Vsekakor so ga za svojega pograbili trgovci, a brez povpraševanja verjetno tudi ponudba ne bi cvetela (na ta dan imajo največ dela gotovo cvetličarji, ki pravijo, da prodajo največ rdečih vrtnic in tulipanov).

Če pustimo komercializacijo: Kaj praznik lahko prinese nama?

V svojem bistvu je Valentinovo praznik izkazovanja ljubeče pozornosti. S tem ni nič narobe. Celo nasprotno – ali ni vsak tak dan, pa četudi pride »od zunaj«, lepa priložnost, da nekaj namenoma naredimo za svoje dekle/fanta, zaročenko/ca, sozakonca? Saj stavka »tak bi moral biti vsa dan« ali »zakaj ravno ta dan?« sicer držita, a če smo čisto iskreni do sebe: smo sicer res tako pozorni do svojega ljubljenega, da Valentinovega prav zares ne potrebujemo?

Naj vajina ljubezen raste (dobesedno)

In za to sploh ni nujno odpreti denarnice, lahko pa tudi, če vemo, da je to njen/njegov jezik ljubezni …

Foto in video: motherofahubbard.com, midtownbistrosf.com, youtube.com

Vir: Wikipedia

 

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.