V letošnjem adventu ne bom zapravila niti centa

Foto: Canva

Za nepotrebne nakupe. Letos bom posegla po preprostosti. In prihranila – svoje živce, družinski proračun in prepotrebni čas.

Ko sva pred dnevi z možem stopila v nakupovalno središče, so vame butnili velikanski kupi bleščeče zavitih sladkarij, na drugem kupu so se grmadili gospodinjski aparati in malo naprej seveda takšne in drugačne igrače.

Ker sva z možem prišla v trgovino ravno s sprehoda v naravi, me je kontrast med preprostostjo in umirjenostjo ter bleščečo in kričečo ponudbo nepotrebne šare tako šokiral, da se mi je dobesedno obrnil želodec. Kupila sva najnujnejše in pobegnila ven.

Ko sem prišla domov, sem na majhen listek napisala: »Gospod, pomagaj mi, da letos v pripravi na božič ne bom zapravila niti centa.« Naj razložim …

Ali res potrebujemo vse to?

Kot ženska predstavnica v naši hiši sem vsako leto dopolnjevala našo zbirko okraskov in drobnih detajlov, ki tudi pričarajo del božičnega vzdušja.

Brez kupljenih lučk tu in tam, brez bunkic takšnih in drugačnih, brez kakšne svečke, ki toplo osvetli dom, bi bil naš božič lahko navzen tudi pust. Pa ni, ker moja ženska roka dekorativno uživa nekaj dni pred božičem in dom postane drugačen.

Toda letos čutim, da moram potegniti črto. Imam dovolj. Želodec mi je povedal. Nasičeno je. Kar nujnega potrebujemo za okrasitev, imamo. Kar potrebujemo za nekaj več, tudi že imamo.

Letos bom posegla po preprostosti. In res radikalno NE KUPOVALA. Ničesar nepotrebnega. Ne govorim o hrani, oblačilih in položnicah. Tudi sv. Miklavžu bo logično potrebno priskočiti na pomoč.

Govorim o tisti čokoladici, ki so jo lepo »zimsko« okrasili prav zame, da se bom po nakupu bolje počutila. Ja pa kaj še! Govorim o tistih poceni okrasnih sankah, ki bi res pasale pred vhodna vrata. Ampak, ali res potrebujemo? Ne!

Karkoli bomo lahko naredili sami, bomo naredili doma. Adventni venček, voščilnice, še okraski za smrečico bodo letos iz slanega testa. Bunkic premoremo pa itak že od lani. In predlani.

Prihranila bom čas

Zasanjano pohajkovanje po trgovinah je včasih jama brez dna. Ne vem sicer, če si katera mama to lahko privošči, ampak tudi še tako hiter nakup se lahko zavleče, ko začneš preiskovati bogato decembrsko ponudbo.

Namesto tega bom raje sedla na tla in se igrala in smejala z otroki, preden zvečer utonejo v sen. Povedala bom pravljico več in naklonila več toplih objemov kot pa nabranih trgovinskih reči.

Prihranila bom denar

Kadar me bodo zasrbeli prsti, bom pogledala ceno, vzela iz denarnice zahtevano vsoto, jo dala v poseben žepek v denarnici in konec decembra zbrani znesek namenila nekomu, ki ga potrebuje bolj kot jaz.

Ne želim prihraniti le zase, da bom morda lahko več trošila v januarju, ko bo moj decembrski sklep mimo, ampak želim biti povezana in solidarna s tistimi, ki si ne morejo privoščiti niti najnujnejšega.

Privoščila si bom mir

Čeprav izgledajo privlačne, zabavne in hudo zanimive, nam bogato obložene in okrašene trgovine več vzamejo kot pa nam dajo. Obljubljajo uresničitev že dolgo zakopanih sanj, uresničitev notranjih idealov, večjo samozavest in boljše počutje. Ne nasedajmo! Ko se vrneš domov in odložiš vrečke, zazeva praznina. V denarnici, srcu in odnosih.

Letos si bom privoščila mir.

Mir v toplini doma, ne glede na okrasitev.

Mir ob lupljenju čebule in kuhanju golaža za družino, saj neznansko uživam, ko delam nekaj zanje z ljubeznijo.

Mir v podarjenem skupnem času na kavču in v šelestenju iskrenih besed, ki si jih izmenjava z možem.

Mir v tišini srca, ko bom poskušala začutiti Njega, ki prihaja v preprostosti in skromnosti.

Neprecenljivo!