Sv. Gianna Beretta Molla – mama do konca

Marsikdo pravi, da je bila njegova mama prava svetnica, a bolj redke so mame, ki jih je tudi Cerkev razglasila za svetnice. Ena od teh je sv. Gianna Beretta Molla …

V daljnih pripravah na svetovno srečanje družin, ki bo prihodnje leto med 22. in 27. septembrom v Philadelphii je nadškof Charles J. Chaput 20. julija razglasil, kdo bosta zavetnika srečanja: »Sv. Janez Pavel II. in sv. Gianna Beretta Molla sta bila izbrana kot dva častivredna zavetnika, da bi nas vodila v pripravah in med udeležbo na tem mednarodnem srečanju, saj v polnosti utelešata zgodovino, poslanstvo in temo svetovnega srečanja družin 2015.« Tema srečanja bo »Ljubezen je naše poslanstvo: v polnosti živa družina«.

Izbira torej ni posebej presenetljiva, glede na to, da sta oba svetnika – vsak na svoj način – globoko v svojem srcu nosila družino. Sv. Janez Pavel II. je leta 1994 tudi prvič zbral družine z vsega sveta na skupnem srečanju in ob svoji kanonizaciji je bil imenovan za »papeža družine«. A tokrat si pobliže poglejmo zgodbo sv. Gianne – mame 4 otrok in zdravnice, ki je dala svoje življenje za življenje najmlajše hčerke. Sv. Gianno je leta 1994 beatificiral, leta 2004 pa kanoniziral prav sv. Janez Pavel II.

Ženska, ki je ljubila življenje

Gianna Beretta Molla je bila rojena leta 1922 kot deseta od 13 otrok, od katerih jih je le devet preživelo do odrasle dobe. Odraščala je v Lombradiji.

Rada je imela življenje, glasbo, umetnost, modo, smučanje in plezanje, igrala je klavir in tenis, slikala, hodila v gledališče in opero, rada je potovala. Posebej pri srcu pa so ji bili otroci, starejši in revni.

Zdravnica s srcem

1942 je pričela s študijem medicine v Pavii in bila ob tem aktivna v Katoliški akciji, svojo močno vero pa je dejavno živela tudi z nudenjem pomoči starejšim in ubogim preko Vincencijeve zveze dobrote. Diplomirala je leta 1949 in odprla ordinacijo v manjšem mestu Meseru, 1952 pa je po specializaciji iz ginekologije zaključila še specializacijo iz pediatrije. Poznana je bila kot dobra in predana zdravnica, ki je uboge zdravila tudi brez plačila in ki je pomagala ljudem ne samo do zdravja, ampak tudi na drugih področjih življenja. V prostem času se je posvečala otrokom iz župnije.

Sprva je upala, da se bo lahko pridružila bratu duhovniku, ki je deloval kot misijonar in zdravnik v Braziliji. Tam naj bi nudila ginekološko oskrbo revnim ženskam. Zaradi šibkega zdravja pa to ni bilo mogoče in je nadaljevala z delom v Italiji in močno razmišljala in molila v zvezi s svojo poklicanostjo.

Bog kot družinski član

Decembra 1954 je spoznala inženirja Pietra Mollo, ki je bil 10 let starejši od nje. Poročila sta se leto za tem. Ko je enkrat prepoznala poklicanost v zakon, jo je sprejela kot velik dar in se ji predala v polnosti in z velikim navdušenjem, možu je dejala: »Želim si zares krščansko družino, v kateri je Bog kot eden od družinskih članov; majhen tabernakelj, v katerem on kraljuje v naših srcih, razsvetljuje naše odločitve in vodi naša dejanja.« V naslednjih nekaj letih so se tako zakoncema Molo rodili trije otroci Pierluigi (1956), Maria Zita (1957) in Laura (1959).

Bila je srečna mama, ki je s posebno strastjo do življenja živela vloge mame, žene in zdravnice.

Usodna odločitev

Po prvih treh otrocih je imela Gianna še dva spontana splava, leta 1961 pa je bila ponovno noseča, ko so v drugem mesecu nosečnosti odkrili fibrom na maternici, ki ga je bilo nujno potrebno kirurško odstraniti.

Po postavljeni diagnozi so ji zdravniki dali na izbiro tri možnosti: splav, ki bi obvaroval njeno življenje in ji omogočil, da ima še naprej otroke; popolno odstranitev maternice, ki bi ohranila njeno življenje, a vzela otrokovega in onemogočila nove nosečnosti; odstranitev fibroma, ob čemer bi bilo možne nadaljnje komplikacije.

Po katoliškem nauku bi lahko pristala na odstranitev maternice, saj bi šlo v tem primeru za nenamerno smrt otroka kot posledico posega za ohranjanje materinega življenja. Gianna pa je v želji, da bi ohranila otrokovo življenje, izbrala odstranitev fibroma.

“Rešujte otroka!”

Po operaciji so se komplikacije nadaljevale skozi celo nosečnost. Gianna je bila zelo jasna glede svojih želja, ki jih je nekaj dni pred porodom zaupala svoji družini: »Tokratni porod bo težak in morda bodo lahko rešili le enega od naju – v tem primeru ne oklevajte, želim, da rešujejo otroka. Pri tem vztrajam. Rešujte otroka.«

1. aprila 1962, na veliki petek, je Gianna šla v porodnišnico, kjer je bila s pomočjo carskega reza rojena zdrava hčerka Gianna Emanuela. Kmalu potem se je Giannino stanje hitro začelo slabšati, imela je visoko vročino in hude bolečine zaradi septičnega vnetja potrebušnice. Teden dni za tem so jo prepeljali domov, kjer je še istega dne umrla pri svojih 39 letih. Kmalu je postala širše znana zaradi svojega svetniškega življenja in svoje zadnje geste velike ljubezni.

Ko smo preboleli šok ob izgubi mame, smo našli veselje ob zavedanju, da je zdaj mama vseh.Njen mož Pietro je takole opisal njeno odločitev: »Giannina izbiro je narekovala njena vest, vest mame in zdravnice, in mogoče jo je razumeti samo v luči njene velike vere, njenega neomajnega prepričanja o svetosti pravice do življenja, v luči herojske materinske ljubezni in v popolnem zanašanju na Božjo previdnost.«

»Za mojo mamo sem imela jaz ravno tolikšno pravico do življenja kot moj brat Pierluigi in moji sestri Mariolina in Laura. V tistem trenutku je zame predstavljala orodje Božje previdnost, ki prinaša življenje. Glede vzgoje mojega brata in sester se je zanašala na Božjo previdnost preko očeta in drugih sorodnikov,« pa pravi hčerka, ki danes živi po zaslugi materine pogumne odločitve.

Hčerka Gianna Emanuela

 Hčerka Laura, ki je bila ob mamini smrti stara tri leta, danes pravi: »Ko smo preboleli šok ob izgubi mame, smo našli veselje ob zavedanju, da je zdaj mama vseh.«

Priče kanonizaciji mame in žene

Gianno Beretta Molo je beatificiral papež Janez Pavel II. leta 1994, kanonizirana pa je bila leta 2004. Ob kanonizaciji sta bila prisotna tudi njen mož Pietro in njeni otroci. To je bilo prvič v zgodovini Cerkve, da je bil mož, ki ga mnogi opisujejo kot prav tako svetniškega moža in očeta, priča beatifikaciji in kanonizaciji lastne žene.

Skrajno darovanje, ki ga je zapečatile s svojim življenjem, pričuje, da se lahko samo tisti, ki imajo pogum, da se v polnosti predajo Bogi in drugim, zares uresničijo.Čudež, potreben za kanonizacijo, se je zgodil leta 2003, ko je 16 tednov noseči mami treh otrok, Elisabeth Comparini Arcolino odtekla vsa plodovnica zaradi razpoke v posteljici. Arcolinovi so vsi zdravniki dejali, da je otrokova možnost preživetja nična. Po vztrajnem priporočanju Gianni Beretti Molla je Arcolinova nazadnje je rodila zdravega otroka. Znani so še drugi čudeži na priprošnjo sv. Gianne.

Zvesta do konca

Sv. Janez Pavel II. je na dan kanonizacije o sv. Gianni dejal: »Ta sveta družinska mati je ostala herojsko zvesta zavezi, ki jo je sklenila na dan poroke. Skrajno darovanje, ki ga je zapečatile s svojim življenjem, pričuje, da se lahko samo tisti, ki imajo pogum, da se v polnosti predajo Bogi in drugim, zares uresničijo.«

Njen mož Pietro je umrl leta 2010, star 97 let, skoraj 50 let po ženini smrti.

Hčerka Maria Zita je umrla leta 1964, dve leti po mamini smrti, pri 6 letih, zaradi redke komplikacije ošpic.

Hčerka Gianna Emanuela Molla deluje kot zdravnica za starejše v Milanu in, tako kot tudi njen brat Pierluigi in sestra Laura, po vsem svetu pričuje o življenju in dediščini svoje mame.

Sv. Gianna je zavetnica mater, zdravnikov in nerojenih otrok.