Ob vsej gospodarski krizi in rastočem pesimizmu zadnjih let sem zadnjič prijateljicam na kavi postavila vprašanje, ali se jim res zdi, da nam gre slabo.
Nobena od nas ni v zavidljivi ekonomski situaciji – ena še študentka z občasnimi prihodki, ena na zavodu kot nezaposljiva družboslovka, ena z enoletno pogodbo … Tipične sodobne mlade dame pač.
Po uvodnem tarnanju in preklinjanju države, ki nam ne omogoči rednih zaposlitev, stanovanja in človeka vrednega življenja, sem ponovila vprašanje: Se vam res zdi, da nam gre tako slabo? Nobeni se ni treba bati, kaj bo dala v lonec za kosilo, kako bo kupila otroku nujno potrebne zimske čevlje in s čim bo pozimi ogrela stanovanje. Kar še pred nekaj desetletji nikakor ni bilo samo po sebi umevno, še danes pa predstavlja luksuz za 80 odstotkov Zemljanov.
V sodobni potrošniški družbi skromnost že dolgo ni več lepa čednost.
Dejstvo je, da v sodobni potrošniški družbi skromnost ali varčnost že dolgo ni več lepa čednost. V zadnjih desetletjih je zapravljanje postalo človeška nuja. Marsikateri Slovenec si več ne zna predstavljati, kako bi zimo prebili z enim samim plaščem ali gledali deset let star televizor, pa čeprav bi bilo oboje izvedljivo in celo čisto nič boleče.
Če na svet pogledamo z nekoliko skromnejšimi očmi naših babic, nenadoma obogatimo. Ne, če dobro premislim, ne potrebujem novih kavbojk, pa čeprav mi res dobro pristajajo. Ne potrebujem tako natrpanega hladilnika, da se mi v zadnjih vrstah kisajo jogurti. Moj otrok je zadovoljen tudi z rabljenim vozičkom in podedovanimi oblačili. Če spečemo domačo pico, prihranimo celo premoženje, pa še stanovanje tako lepo diši. In na počitnicah se imamo čudovito tudi v šotoru v Dalmaciji ali pa kar na oddihu pri babici in dedku. Seveda samo v primeru, če se odpovemo idejam, kaj vse nam pripada samo zato, ker smo toliko in toliko let hodili v šolo in ker smo se po naključju rodili v tako imenovanem razvitem svetu.
Kvaliteta mojega življenja je odvisna od tega, ali imam dovolj časa za ljudi, ki jih imam rada, ali počnem kaj kreativnega in predvsem ali sem zadovoljna s tem, kar imam.
Osnovnošolska učiteljica matematike mi je v spominsko knjigo napisala: »Ni srečen, kdor veliko ima, ampak kdor malo potrebuje.« Šele odkar si sama služim svoj kruh in imam družino, se začenjam zavedati pomena tega stavka. Kvaliteta mojega življenja ni odvisna od števila čevljev, starosti sedežne garniture in znamke mobilnega telefona. Odvisna je od tega, ali imam dovolj časa za ljudi, ki jih imam rada, ali počnem kaj kreativnega in predvsem ali sem zadovoljna s tem, kar imam. Za preživetje je v resnici potrebnega zelo malo. Predvsem pa zelo malo materialnega.
Foto: bigstockphoto
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!