Še znate praznovati god?

Uredništvo iskreni.net
Četrtek, 11. oktober 2012, 6:02
Image
goduje

Nekoč so ljudje praznovali godovne in ne rojstne dneve, danes pa je ravno obratno. Marsikdo niti ne ve, kdaj goduje, kajti njegovo ime ni zapisano na koledarju ali pa se je god svetnika, katerega ime nosi, premaknil na drug dan, kot je bil prej.

 

Za vsakega človeka je ime zelo pomembno. Običajno so starši tisti, ki otroka poimenujejo, in s tem določijo, kako ga bodo oni in vsi drugi klicali celo življenje. Prav zaradi tega že pred rojstvom skrbno iščejo ime, ki bi jim bilo najbolj všeč, ki bi bilo nekaj posebnega in ne bi bilo preveč pogosto. Pri tem si lahko pomagajo z imeni svetnikov oz. svetnic ali pa z izpeljankami iz njihovih imen.

Zakaj ime svetnika?

Z izbiro svetniškega imena starši izročijo svojega otroka v posebno varstvo svetniku ali svetnici, ki postane otrokov zavetnik pri Bogu. Nanj se bo lahko otrok vse življenje obračal s svojimi prošnjami in v najrazličnejših stiskah računal z njegovo podporo. V primeru, da starši izberejo otroku ime, ki ni ime svetnika, pa je prav, da se odločijo tudi za enega od svetnikov ali svetnic, ki bo otrokov nebeški zavetnik in katerega godovni dan bo praznoval.

Dobro je, da starši pri izbiri imena pogledajo v knjigo z življenjepisi svetnikov in svetnic ter se seznanijo z življenjem tistega svetnika, katerega ime so izbrali za svojega otroka. To je pomembno, kajti človek ne nosi svojega imena samo zato, ker je bilo všeč njegovim staršem, ampak tudi zato, da lahko svetnika ali svetnico posnema v tistih stvareh, po katerih se svetnik ali svetnica posebej odlikuje.

Praznovanje godu

Nekoč so ljudje praznovali godovne in ne rojstne dneve, danes pa je ravno obratno. Marsikdo niti ne ve, kdaj goduje, kajti njegovo ime ni zapisano na katoliškem koledarju ali pa se je god svetnika, katerega ime nosi, premaknil na drug dan, kot je bil prej. Godovni dan je ponavadi smrtni dan zavetnika, ki ga Cerkev razume kot njegov dan rojstva za nebesa.

Tako kot za rojstni dan, je tudi za godovni dan pomembno, da se ljudje družijo, pogovarjajo in začutijo, da spadajo skupaj, da so v družini zaželeni in sprejeti. Godovnjaku običajno poklonimo majhno pozornost, s katero mu pokažemo, da nismo pozabili na njegov praznik. Z malo ustvarjalnosti mu lahko oblikujemo kazalo za knjigo oz. podobico z njegovim zavetnikom, lepo napisan življenjepis svetnika, molitev, s katero se lahko priporoči svojemu zavetniku …

Če goduje mlajši otrok, mu lahko starši ob gledanju slik njegovega krsta pripovedujejo, kako je bilo na ta dan, kako so mu izbrali ime in zakaj so se zanj odločili. 

Godovni dan je praznik vere

Na godovni dan je primerno, da se godovnjak ponovno sreča z življenjepisom svojega nebeškega zavetnika.

Mlajšemu otroku ga lahko na kratko predstavijo starši. Pri tem si lahko npr. pomagajo s slikami oz. slikanico o zavetniku (če obstaja).

Starejši otroci si lahko sami preberejo življenjepis iz knjige svetnikov ali si skupaj z domačimi ogledajo film oz. risanko o svetniku (če obstaja) in nato povedo ali zapišejo tisto, kar jim je pri njihovem krstnem zavetniku še posebej všeč.

Na godovni dan lahko družina obišče tudi cerkev, ki nosi ime otrokovega zavetnika oz. si v kateri izmed cerkva ogleda kip dotičnega svetnika in simbole s katerimi je ta upodobljen.

Kadar praznuje god odrasel, naj bo to praznovanje bolj poglobljeno. Ponovno branje življenjepisa svetnika oz. svetnice mu lahko pomaga, da ga bo v prihodnje še zvesteje posnemal in se mu pogosteje priporočal. Z molitvijo in obiskom maše pa se lahko Bogu zahvali, da ga kliče po imenu in je njegovo ime zapisal v nebesih.

Molitev ob krstni sveči

Moj nebeški zavetnik/zavetnica, sveti/sveta I.

Tvoje ime nosim in vsi me poznajo po njem.

Prosim te, stoj mi ob strani in prosi Boga zame.

Pomagaj mi,

da bo moja vera trdna,

moje zaupanje predano

in moja ljubezen dejavna.

Tvoj zgled naj me vodi k Bogu,

kjer me čakata večna sreča in veselje.

 

Ali

 

Dobri Bog.

Poznaš me po imenu in moje ime si zapisal v nebesih.

Ohranjaš me pri življenju in me varuješ.

Kadar sedim ali hodim, si z menoj.

Ko delam ali počivam, me spremlja tvoj pogled.

Kadar grem spat ali se zbudim, me varuje tvoja roka.

Ko me je strah in sem negotov, mi na srce šepetaš tolažilne besede.

Hvala ti!

Pomagaj mi, prosim da ne bom niti za trenutek pozabil,

da si ti moj Bog, ki živiš in kraljuješ vekomaj.

Amen.

 

Ali

 

Na praznik svetega/svete I. te prosim, Gospod, prisluhni mojim prošnjam in jih usliši. Prosim te za starše, ki so mi izbrali ime in mi za zgled postavil svetega/sveto I. …

Prosim te za krstne botre, ki so pri krstu v mojem imenu izpovedali vero …

Prosim te za duhovnika, ki me je pri krstu oblil z vodo in opravil krstni obred.

Prosim te za vse tiste ljudi iz naše župnije, ki imajo istega zavetnika v nebesih kot jaz …

Prosim te zase, ki se trudim, da bi v svojem življenju izpolnjeval Božjo voljo in po zgledu svetega/svete I. hodil za Kristusom …

(… pomeni, da nadaljujemo prošnjo s svojimi besedami.)

 

Priredila Iva Nežič Glavica po knjižici Družina praznuje, Julka Nežič.

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Čudovita princesa (9. do 12.)

4. oktober 2019 ob 17.30

Ljubljana, Slovenj Gradec, Sveti duh, Nova Gorica, Maribor,
Cerklje na Gorenjskem