Še malo, pa bo konec

Thumbnail

Trenutno smo v najbolj stresnem obdobju leta. Starši šolarjev, sploh če jih je pri hiši več, še posebej dobro vedo, o čem govorim.

Včeraj mi je prijateljica poslala fotografijo urnika naslednjega tedna. Urnik imajo zaradi lažje organizacije in da česa ne pozabijo napisan kar na družinski tabli. Izdelan je bil od ure do ure. Pri dveh deklicah, ki sta nekje bolj na začetku osnovne šole, in enem vrtčevskem otroku je dejavnosti toliko, da je treba od dneva do dneva, od ure do ure natančno doreči, kdo kam katerega otroka pelje, kdo ga pobira in kam ga dostavi. Poskrbeti pa je seveda treba tudi za osnovne potrebe in zadolžitve staršev, da o takšnih banalnostih, kot je nakup osnovnih življenjskih dobrin, niti ne govorim.

Z leti smo pri nas izdelali pravo taktiko, kako ohraniti mir kljub tisoč obveznostim.

1. Urnik

Zgoraj omenjeni urnik je za začetek dobra rešitev. Osebno mi je v veliko pomoč, da mi ni treba ur in dejavnosti in vsega nositi v glavi, ampak lahko vsaj to, »kaj sledi«, preprosto pogledam – na hladilnik, kam pa. Urnik zelo olajša življenje vsej družini tudi tedaj, ko je pri eni dejavnosti udeleženih več družinskih članov.

2. Opomniki na telefonu

V času mobilnih telefonov so v veliko pomoč tudi urniki, ki jih omogočajo telefoni. V veliko pomoč mi je, če mi telefon zazvoni deset minut, preden je treba nekam iti, kaj ali koga oddati … Treba je biti le reden in natančen pri vpisovanju dejavnosti.

3. Včasih je treba kaj spustiti

To se mi zdi, sploh v družinah z več otroki, ključno.

Odločiti se med dvema dogodkoma je dvema staršema načeloma večinoma dokaj enostavno. Zaplete se, ko se bodisi vmeša služba bodisi ko je potrebno iti na dve zadevi, kjer ni mišljena prisotnost otrok, starša pa nimata varstva, ali pa je najmlajši otrok še premajhen. Zelo se zaplete tudi tedaj, ko so otroci trije ali celo več in imajo isti dan na različnih lokacijah različne stvari, ki jim veliko pomenijo, da jih pokažejo staršem. Kako težko je za starše tedaj tehtanje, kam iti in kaj spustiti, da bo pravično in da žalost katerega od otrok ne bo prehuda.

V »imenu pravičnosti« smo pri nas kakšen dan izpustili tudi že – vse. In namesto tega odšli k večerni maši ali pa preprosto sedli za skupno mizo, k skupnemu obroku, kaj prebrali ali se samo pogovarjali.

4. Imeti pred očmi konec

Tudi šolskega leta je enkrat konec. Konec boja za ocene, konec vseh mogočih nastopov in sestankov in piknikov in korepeticij in generalk in izpitov. Krasno je, ko iz dneva v dan črtaš stvari, ki si jih opravil, ki so uspele, ki so minile. Življenje je veliko težje, če gledaš nanj kot na goro stvari, ki jih moraš opraviti, ampak si ga predstavljaš kot zaporedje dogodkov, ki se jih lotevaš enega po enega.

In nekega dne zanesljivo pride trenutek, ko »na sporedu« ni nič več, samo še dolgo, toplo, počitniško poletje z vsemi možnostmi in mirom, ki ga prinaša. V srcu pa je samo lep občutek, da si vse opravil, uredil in mirno končal še eno šolsko leto.

Pri nas se na zadnji šolski dan na mizi tradicionalno znajde velika jagodna torta. Ki si jo zaslužimo vsi.

Foto: dailymail.co.uk

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja