Razredni sovražnik

Petra Lukan
Sreda, 3. december 2014, 5:29
Image
razredni sovraznik

»Vaše sošolke Sabine ni več. Naredila je samomor.« Stavek hladno zareže v ozračje filma Razredni sovražnik. Gre za film, ki med drugim govori o nasprotujočih si čustvih in dejanjih, ki so njihova posledica.

Pri nekem družinskem kosilu me je sestra previdno vprašala, če sem že videla film Razredni sovražnik. Poslušala sem jo samo napol, zato sem ji raztresena odgovorila, da sem slišala, da je pobiral nagrade, da pa nič ne vem o tem. Začudila sem se sicer nad previdnim tonom, nisem pa mu posvečala preveč pozornosti.

"Pa veš, o čem govori?" je še kar vrtala. "Ne," sem bila nezainteresirana. "Govori o dekletu, dijakinji, ki v gimnaziji naredi samomor. In o njenih sošolcih in njihovi stiski. Svečke na stopnišču in jeza na profesorje." Srce mi je za trenutek nehalo biti, žlica pa se mi je ustavila nekje na pol poti do ust. To dogajanje sem že videla in doživela.

Zato je ta film name pustil poseben vtis. Ne samo, da mi je prebudil spomine in čustva, ampak me je navdušil z zavestjo, da lahko tudi takšen dogodek pusti močno sporočilo (zares) širokemu občinstvu.  

Film Razredni sovražnik odpira kopico različnih perspektiv. O šoli in stiskah, ki jih šola prinaša. O odraščanju, o uporništvu in iskanju smisla, o iskanju sebe. O navidezno drobnih dejanjih, ki lahko pustijo usodne posledice. O množici in posamezniku. O odločanju in odločitvah.

Film temelji na resničnih dogodkih. Sicer z drugačno osnovo, pa vendar s stiskami in dogodki, ki so se enkrat nekje zgodili. In se verjetno (upam vsaj, da ne v tako ekstremni obliki) dogajajo prav vsak dan. 

Med ledom in ognjem

Film govori o dekletu oziroma razredu gimnazijcev. Nov učitelj nemščine, s katerim se srečajo učenci, v razred prinese nemir, hlad, napetost. In ko Sabina, ena izmed učenk, stori samomor, sošolci v žalosti in jezi na šoli sprožijo pravi upor. Celo linč, bi lahko rekli. Okrivijo hladnega učitelja nemščine, ki je v tistem trenutku zelo priročen krivec. »Ti si kriv, Naci!« se razlega.

Ogenj, ki ga sproži Sabinin samomor, dobi razsežne posledice. V upor se vpletejo tudi drugi učitelji in starši. Starši iščejo krivca v sistemu šole, učitelji pri ravnateljici in starših, imajo krizne sestanke … "Sistem" oziroma odrasli se tako ukvarjajo sami s seboj, mladostniki pa so v svojem doživljanju neslišani in skušajo po svoje regulirati čustva in "krivice", ki se jim dogajajo. Gre za upor, v katerem so vsi prizadeti. Sabinini sošolci pa so tisti, ki v resnici ne vedo, kaj storiti. Kaj storiti s sabo, s svojimi čustvi in doživljanjem; ne vedo, kako se drugače spoprijeti s situacijo.

In kaj je bistvo filma? Je to iskanje krivca ali tisto, kar se dogaja v dijakih? Je to upor proti sistemu ali strah in jeza? Eno, drugo, tretje, vse skupaj ali četrto. Odvisno, na kateri element se osredotočimo. Kaj je vzrok, kaj je sprožilec, kaj je bistvo težave? Ne ve se, zakaj je Sabina naredila samomor. Se pa iz tega lahko marsikaj naučimo.

razredni sovraznik2

"Razredni sovražnik" našega vsakdana

Film, ki sem si ga sicer ogledala že pred časom, še vedno odmeva v meni.  Film, ki ga komentarji hvalijo in odpirajo najrazličnejše perspektive (mladostništvo, šolski sistem, odločanje, čustvene stiske, iskanje smisla …), je vsekakor vse to. Pa vendarle se mi pred očmi najprej nariše stiska: stiska v šoli, stiska ne biti slišan, stiska nemoči. Iskanje vzrokov, krivca, smisla. Vse to, kar lahko doživimo sami v vsaki situaciji, ko ne vemo, kaj nas je doletelo, ko nismo sposobni racionalno razmišljati. Film zame zato ni samo filmska zgodba, ampak je točka, kjer se lahko ustavimo in v vsakem trenutku svojega življenja razmislimo, kje smo, kaj si želimo in kdo so ljudje, ki živijo (blizu ali malce bolj stran) od nas.

Prav vsak se lahko postavi v kožo Sabininih sošolcev ter postavi ogledalo sebi. Kolikokrat nas čustva presegajo, se ne oziramo na sočloveka, smo zaverovani sami vase, želimo popraviti krivico, za katero čutimo in mislimo, da nam je bila storjena. Obsojamo, si zatiskamo oči, vidimo le sovražnika, ki nam želi nekaj slabega in ga je potrebno odstraniti.  Ali pa v obratni smeri,  ko vidimo človeka v stiski: se znamo vživeti vanj, razumeti njegova dejanja, mu omogočiti, da izživi in udejanji svoja čustva, hkrati pa mu pomagati, da stisko prebrodi?

Ko sem si ga ogledala, sem prvič v življenju izkusila, da je ob koncu filma vsa dvorana obsedela v tišini. Do zadnjega imena, ki se je brez glasbene podlage odvrtel na platnu. Ta film vsekakor lahko nagovori vsakogar.

Ogled filma v okviru nagrade Lux

Film Razredni sovražnik, ki pobira najrazličnejše nagrade, je tudi prvi slovenski film, ki je pristal v najožjem izboru za filmsko nagrado Lux. Vse tri finalne filme, ki so potegujejo za to nagrado, bodo predvajali v vseh državah članicah Evropske Unije s podnaslovi v vseh njenih uradnih jezikih. Več o nagradi Lux in možnosti brezplačnega ogleda nominiranih filmov najdete na tej povezavi.

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Čudovita princesa (9. do 12.)

4. oktober 2019 ob 17.30

Ljubljana, Slovenj Gradec, Sveti duh, Nova Gorica, Maribor,
Cerklje na Gorenjskem