Presežnost v spodnjicah

»Z velikim veseljem bralcu predstavljam knjigo, ki je ultraseksistična, ultranazadnjaška in vsaj toliko fašistična kot rožni grm, rdeča rečna svinja ali francoska slovnica.«

Maja in Igor Vovk, ustanovitelja Zavoda Iskreni, sta bila pretekli teden gosta na predstavitvi knjige, ki je (in ni) po naključju izšla v razgretem predreferendumskem ozračju pri založbi Družina z naslovom Kaj je družina?

Neresno resno o družini

Kdor pozna francoskega pisatelja in filozofa Fabrica Hadjadja, ki zase pravi, da je »judovskega izvora, arabskega imena in katoliškega prepričanja«, se verjetno ob njegovem imenu lahko z otroškim pričakovanjem nadeja pisanja, ki bo zbudil sladko-kisli smeh ob besednih domislicah in pustil odgovore na aktualna vprašanja z vso svojo ostrino in neposrednostjo. Eno takih, za katerega bi še pred nekaj desetletji dvomili, da se ga bomo sploh kdaj spraševali, je tudi, kaj je družina?

Družina je za Hadjadja kraj, kjer se izraža razlika med spoloma in to poraja druge razlike.

V knjigi je zbranih pet esejev, v katerih Hadjadj predstavi svoje poglede na družino in so bili v prvotni obliki napisani za javne nastope. »Vsak esej je sam zase zelo bogat, večplasten, na vse gleda neresno resno. Zdi se mi koristen za naš prostor, ker imamo dostikrat občutek, da če bomo nekaj povedali naravnost, nas bodo pribili na križ,« je povedala prevajalka Jasmina Rihar.

Če ne moreš razgraditi, poskušaj uničiti

»O družini je težko govoriti, ker je nekaj tako naravnega, da je težko utemeljevati. Za Hadjadja je to kraj, kjer se izraža razlika med spoloma in to poraja druge razlike,« je povzela rdečo nit knjige Riharjeva ali kot zapiše sam: »Zato je tistim, ki zagrizeno napadajo družino – in jo želijo razmesariti –, tako težko ugovarjati. Pojasniti, da človek izhaja iz opice, je lažje, kot pojasniti, da otrok izhaja iz moškega in ženske. V prvem primeru teza v resnici zahteva pojasnila, celo številna, medtem ko v drugem primeru nimamo česa pojasnjevati, saj niti ne gre za tezo, temveč za neko popolnoma začetno danost, ki je podobna obstoju zunanjega sveta. In kako pojasniti, da zunanji svet je?«

»Ker bistvena oziroma naravna danost ni zgrajena, je ne moremo razgraditi. Edini način, da to storimo, je, da jo popolnoma uničimo. Ker pa bi bilo treba v primeru družine uničiti človeka samega, je dovolj, da jo popačimo oziroma iz nje delamo parodijo.«

Presežnost v spodnjicah: spolovilo in popek

Ni treba biti prav brihten, da vidiš, da sta tablični računalnik in družinska miza tako ali drugače konkurenčna.

Hadjadj se s humorjem loti odkrivanja, k čemu smo kot ljudje usmerjeni: »Dovolj je, da se zamislimo nad svojim trebuhom in podtrebušjem, da odkrijemo, da je naša bit po naravi usmerjena v odnos. Če spustim pogled in ga usmerim v sredo telesa, kaj vidim? Svoj popek. Ampak kaj je moj popek? Popek je znamenje, da se nisem ustvaril sam, ampak da izhajam iz drugih oseb. /…/ Kaj odkrijem, če spustim pogled še nižje? Spolovilo. /…/ Znamenje, da nisem ustvarjen le zase, temveč da že po svojem telesu težim in grem naproti drugim.«

Tablični računalnik in družinska miza

V tretjem poglavju Hadjadj postreže s presenetljivo vzporednico – povezavo med tehnologizmom in  družinsko mizo. Po njegovem mnenju namreč tehnologija bolj najeda odnose kot ideologija: »Ni treba biti prav brihten, da vidiš, da sta tablični računalnik in družinska miza tako ali drugače konkurenčna. /…/ Odkrili bomo, da eden od vzrokov za nezmerno debelost ni le v povečanju števila diet, ampak tudi in zelo resno v »izginotju družinske mize«. To nas takoj usmeri k pojavu tablice in drugih manj sodobnih naprav. Odslej na hitro pogoltnemo sendvič, grizljamo pred zaslonom, žremo pred odprtim hladilnikom, da bi se laže vrnili k povezavi. Fast food gre z roko v roki s širokopasovnim spletom.«

Knjigo Kaj je družina? lahko kupite v trgovini Zavoda Iskreni na Nazorjevi 1 v Ljubljani.

Kaj je bolj kreativno: In vitro ali in utero?

V četrtem poglavju se loti pereče teme »izdelovanja« otrok. »Prehod od nosečnosti in utero k izdelovanju in vitro se morda komu zdi kot velika emancipacija ženske v prihodnosti ter doseganje popolne enakosti z moškim, ko jo bo šef lahko vploklical v veliko ekonomsko vojno.«

Če je »izdelovanje« otrok dopustno, potem je tudi moralno, da zahtevamo popolnost in ne bomo potrebovali več bioetičnih komisij, ampak jih bodo nadomestili servisi.

Tehnologija počasi izpodriva genealogijo. In če je »izdelovanje« otrok dopustno, potem je tudi moralno, da zahtevamo popolnost in ne bomo potrebovali več bioetičnih komisij, ampak jih bodo nadomestili servisi. »Hadjadj karikira, a gre v bistvu za to, da moramo dojeti bistvo rojevanja. Kaj je bolj kreativno in svobodno: in vitro ali in utero?« se je vprašala prevajalka Rihar.

Človek je produkt vlog, v katere je bil prisiljen?

Mojca Belcel Magdič je predstavila, kako kompleksna ideologija je teorija spolov in k čemu teži: »Vodi k temu, da bi vsi razmišljali, da spolna različnost ne obstaja, človek je produkt vlog, v katere je bil prisiljen.« Sodobni teoretiki pravijo, da moškost in ženskost sama po sebi ne obstajata, niti ženska niti moška telesa – materialnost naj ne bi imela nobenega vpliva, vse je produkt moči in vpliva.

Teorija spola pravi, da smo ljudje sami po sebi brezspolna bitja in nimamo stalne spolne usmerjenosti. Poudarila je, da to ni nekaj, kar je samo v teoriji, to že učijo po šolah v državah, kjer je bil sprejet zakon o zakonski zvezi. »Otroci si lahko sami določijo spol in eksperimentirajo s svojo spolno usmerjenostjo. To poznamo že v vrtcih v tujini: vzgojitelji jih sprašujejo – si bolj fantek ali punčka?« je izkušnje iz Italije, kjer je študirala, opisala Magdičeva.

»Med nas prihaja enoumje, kjer se (tudi biološko, op. a.) odločiš, kaj boš. Biološko telo, ki ti je dano, ni nobena referenca za to, ali si moški ali ženska. Vse je prepuščeno interpretacijam.«

»Družino bi bilo dobro malo razrahljati.«

Med nas prihaja enoumje, kjer se odločiš, kaj boš.

Psihoanalitik Roman Vodeb, ki se je za odsotnost opravičil in posredoval svoje razmišljanje v pisni obliki, pa je izrazil svojo zaskrbljenost nad dejstvom, s katerim se srečuje zadnje čase: »Malo me mori, da so edini, ki opozarjajo na teme o družini, kristjani.« Potem se je osredotočil na to, kako je v preteklosti goreče prebiral Marxa, a kljub vsemu ugotovil, da ta ni razumel pomena primarne družine, kar ga je Vodeba kot zagrizenega marksista seveda jezilo, čemur po njegovem mnenju nasedajo današnji levičarji: »Jezi me, da današnji levičarji nasedajo ideji, da bi bilo dobro družino malo razrahljati.«

Zakaj se sploh pogovarjamo o tako osnovni stvari, kot je družina?

Maja in Igor Vovk z Iskreni.net sta kot predstavnika družinske organizacije izhajala iz »prakse«. Igor se je vrnil v čas pred 11 leti, ko so ustanavljali Iskreni.net in so malce romantično gledali nato, kako bodo »malce pisali o starševstvu« in pomagali na poti sodobnim družinam, danes pa smo žal pristali na tem, da se moramo pogovarjati sploh o tem, kaj je družina. Že tako se ta srečuje z mnogo težavami, na primer s tem, kako tehnologija grobo vdira vanjo in jo rahlja, obenem pa se srečujemo še s tem, da jo družba skuša parodirati, ukinjati in banalizirati.

Jezi me, da današnji levičarji nasedajo ideji, da bi bilo dobro družino malo razrahljati.

Dobro je biti ženska

Maja se je v spominu vrnila v otroštvo, ko se včasih v čem ni znašla, na primer v prehajanju iz deklice v žensko in ji starši niso znali čisto dobro predstaviti teh stvari in si je včasih rekla, da bi bilo lažje, če bi bila fant.

»Danes pa mislim, da je res dobro biti ženska. Da smo nekaj posebnega, nezamenljivega. Noben moški se ne more začutit tako kot ženska. Nihče ne more začutiti otroka tako kot ženska in tudi otroci to čutijo. Vidim, kako otroci kot normalno dojemajo – jaz sem fant, jaz punca, jaz se ne bom igral s tem in tem. To jim je prirojeno. Mi odrasli pa jim, če jih ne slišimo, nekaj vsilimo.«

Maja je odgovorila tudi na malce provokativno vprašanje, kako misli, da lahko  družinah spodbujamo, da otroci sprejmejo prednosti svojega spola. »Ključno je, da jih slišimo, kaj čutijo in da se nanje odzivamo.«

Knjigo Kaj je družina? lahko kupite v naši spletni trgovini ali v prodajalni Zavoda Iskreni na Nazorjevi ulici 1 v Ljubljani.

Foto: Darja Ovsenik, Jože Pavlič