Poziv k razumu glede cepljenja proti HPV

V času, ko se za posel s cepivi proti HPV na naših tleh bojujeta dva farmacevtska velikana, skupina zaskrbljenih staršev opozarja na prezrta tveganja in na vprašanje smiselnosti omenjenega cepljenja. Obstaja alternativa …

Potem ko so nedavno na Inštitutu za varovanje zdravja RS (IVZ) zaradi pritožb konkurentov razveljavili že drugo, ponovljeno javno naročilo za nakup cepiv proti okužbam s HPV (humani papiloma virusi), se bo redno jesensko cepljenje šestošolk najverjetneje zamaknilo. A to dejstvo nekaterih staršev niti najmanj ne vznemirja.

Za dobavo cepiva se potegujeta dve farmacevtski družbi, GlaxoSmithKline (GSK) s cepivom Cervarix in Merck Sharp & Dohme (MSD) s cepivom Silgard (poznan tudi kot Gardasil). Cepivo Cervarix je dvovalentno in naj bi ščitilo pred okužbami z genotipoma HPV 16 in 18 ter zaradi dodatnega adjuvansa AS04 povzročilo močnejši imunski odziv in daljšo zaščito, Silgard pa je štirivalentno cepivo, ki naj bi poleg omenjenih dveh preprečevalo tudi okužbe z dvema genotipoma HPV, ki povzročata genitalne bradavice.

Za farmacevtski družbi je izbira cepiva na slovenskem tržišču še posebej pomembna, ker naj bi vplivala na naročila v državah vzhodne in jugovzhodne Evrope. Zanimivo je, da je GSK najprej svoje cepivo ponudil za 55 evrov na odmerek (brez DDV) in bil izbran kljub cenejšemu cepivu MSD-ja (37,73 evra), po pritožbi in razveljavitvi razpisa pa so ponujeno ceno znižali na 22 evrov, kar naj bi bilo primerljivo cenam drugod v Evropi. Še leta 2009 pa je MSD svoje cepivo Sloveniji prodajal za 70 evrov na odmerek.

V Sloveniji sicer že od jeseni 2009 poteka brezplačno prostovoljno cepljenje šestošolk, ki se je do sedaj izvajalo s štirivalentnim cepivom Silgard v treh odmerkih. Za cepljenje se je odločala nekaj več kot polovica deklic oz. njihovih staršev.   

Zaskrbljeni starši »obveščajo Slovenijo«

V zadnjih dneh pa se je na medije obrnila tudi anonimna skupina staršev, podpisanih kot »Starši obveščamo Slovenijo«. V pismu z naslovom Poziv k razumu glede cepljenja deklet s cepivom HPV pravijo, da že nekaj let zaskrbljeno opazujejo intenzivno oglaševanje cepiva proti humanim papiloma virusom (HPV) in resne stranske učinke cepljenja.

Opozarjajo na poročilo ameriškega spletnega medija Natural News, ki med drugim izpostavlja, da HPV ni neposredno povezan s povzročanjem raka materničnega vratu in da je cepivo neučinkovito pri ženskah, ki so z virusom že okužene. Pri teh naj bi tveganje za nastanek predrakavih sprememb na materničnem vratu celo dvignil za 44,6 %. Posebej pa so zaskrbljeni zaradi obsega resnih stranskih učinkov cepiva, o katerih poročajo iz tujine (statistika poškodb in smrti zabeleženih po prejemu cepiva v ZDA, starševska združenja v mnogih državah, dokumentarni filmi na to temo, zgodbe prizadetih deklet …).

»V tujini strokovnjaki ostro polemizirajo, v Sloveniji pa o tem javno sploh ne razpravljamo? Nas ne zanima, ali cepivo našim dekletom koristi ali škodi?« se sprašujejo zaskrbljeni starši, ki še opozarjajo: »Slovenski starši se lahko odgovorno odločamo le, če imamo možnost poučiti se tudi iz nepristranskih virov, ne zgolj iz propagandnih brošur, farmacevtskih sporočil za javnost in mnenj zdravnikov, ki starše vedno ‘pozabijo’ seznaniti s tveganji in jim pred cepljenjem ne omogočijo branja stranskih učinkov, zabeleženih v navodilih za uporabo cepiva.«

Stranski učinki so …

O katerih stranskih učinkih pa je mogoče recimo brati v navodilih za uporabo Silgarda?

Zelo pogosti so bolečina, oteklina in rdečina na mestu vboda ter glavoboli, pogosti modrica in srbenje na mestu vboda ter bolečine v okončinah, zvišana telesna temperatura in siljenje na bruhanje, med redkimi je koprivnica, med zelo redkimi pa težave z dihanjem (bronhospazem). Med kliničnimi preskušanji so kot pogost neželeni učinek pri ženskah opažali tudi omedlevico, včasih s spremljajočim tresenjem ali odrevenelostjo, zaradi česar je potrebno bolnike po cepljenju opazovati 15 minut. Poročali pa so tudi o oteklih bezgavkah (vratnih, pazdušnih in dimeljskih), Guillain-Barréjevemu sindromu (oslabelost mišic, nenormalni občutki in mravljinčenje v rokah, nogah in zgornjem delu telesa), omotici, bruhanju, bolečinah v sklepih, bolečinah v mišicah, nenavadni utrujenosti ali šibkosti, mrzlici, splošnemu slabemu počutju, večjemu nagnjenju h krvavitvam ali modricam ter vnetju kože). 

Kar nekaj je v tujini tudi pritožb o trajnih posledicah in smrtih deklet po cepljenju, ki pa v uradnih statistikah pogosto niso zabeležene oz. so kasneje ovržene kot naključna sovpadanja brez vzročno-posledične povezave. 

Čemu je sploh namenjeno cepljenje?

Ob vsem naštetem je torej več kot pomembno, ali uporaba cepiva upravičuje omenjena tveganja ali ne. 

Cepivi naj bi nudili zaščito pred dvema od več kot 150 genotipov HPV, ki naj bi bila povezana s 70 % rakov na materničnem vratu (HPV 16 in 18). Več kot 40 genotipov HPV se prenaša s spolnimi odnosi, zato naj bi šlo pri HPV za najpogostejšo spolno prenosljivo okužbo. Že dve leti po začetku aktivnega spolnega življenja naj bi bilo z enim od genotipom HPV okuženih 50-70 % spolno aktivnih oseb.

Virus in okužbo, ki večinoma poteka neopaženo, pa velika večina obolelih s pomočjo lastnega imunskega odziva uspešno premaga, le pri redkih okužba vztraja in sčasoma lahko vodi najprej v predrakave spremembe, nato pa v raka materničnega vratu.

V Sloveniji je v letu 2010 za rakom materničnega vratu, ki ga povzroča okrog 15 genotipov HPV, zbolelo 139 žensk, več kot 1000 pa jih je potrebovalo takojšnje zdravljenje zaradi odkritih predrakavih sprememb. To ga uvršča na 8. mesto med najpogostejšimi vrstami raka pri ženskah. Več kot polovica obolelih ni redno hodila na ginekološke preglede. Redno testiranje z jemanjem brisov materničnega vratu namreč v veliki večini preprečuje razvoja raka celo pri ženskah s stalno prisotno okužbo s HPV.

Zakaj se cepi deklice?

Ker cepivo ne pomaga pri že obstoječih okužbah v telesu, se kot najprimernejša skupina za cepljenje zdijo deklice pred začetkom spolne aktivnosti (11-12 let). V študiji v ZDA v letu 2007 je bila skoraj četrtina najstnic med 14. in 19. Letom že okužena s HPV, genotipa 16 in 18 pa sta bila najdena le v 3,4 %.

Težava, na katero opozarja dr. Diane Harper, ki je pomagal pri razvijanju cepiv, pa je ta, da nihče ne ve, kako dolgo naj bi cepivo učinkovalo, saj dosedanji podatki kažejo na le 5-7-letno zaščito, kar pomeni, da lahko zaščita izzveni, še preden se dekle sploh sreča z virusom. V navodilih za cepivo Silgard lahko beremo: »Trajanje zaščite trenutno ni znano. Ugotovljena je bila persistentna zaščitna učinkovitost, ki je trajala 4,5 let po dokončanju cepljenja s 3 odmerki. Študije z dolgotrajnejšim spremljanjem še potekajo.« Za Cervarix velja številka o najmanj 7,4-letni zaščiti. Mnogi sicer upajo na dolgotrajnejšo zaščito, a o tem ni nikakršnih zagotovil.

Redno jemanje brisov je dovolj učinkovito

Po mnenju dr. Harperjeve je redno jemanje brisov (pap testi) še vedno najboljši in najmanj tvegan način preprečevanja razvoja raka materničnega vratu: »Pap testi niso še nikogar ubili. So učinkovito orodje za preprečevanje raka materničnega vratu. Ti sami po sebi preprečijo več raka, kot bi ga samo cepiva. Gardasil je povezan z resnimi neželenimi učinki, celo s smrtjo. Če damo Gardasil 11-letnici in če cepivo ne učinkuje vsaj 15 let, potem zanjo ni nikakršne koristi – zgolj tveganje. Če pa ženska nikoli ne bo pregledana s pap testom, potem bi ji cepivo lahko ponudilo boljše možnosti, da ne zboli za rakom materničnega vratu, če seveda preceni, da je to vredno za ceno sicer majhnih a realnih tveganj resnih neželenih učinkov. Drugi ženski pa se morda ne bo zdelo vredno tvegati za zaščito z Gardasilom ob zavedanju, da 1) ne spada v rizično skupino za ponavljajočo se HPV okužbo in 2) da je večino predrakavih sprememb možno uspešno odkriti in zdraviti. Gre za povsem osebno vrednostno presojo.« 

Tudi dr. Charlotte Haug v svojem uvodniku na temo cepljenja proti HPV v ugledni reviji ameriškega zdravniškega združenja JAMA opozarja, da natančna povezava med okužbami v mladosti in razvojem raka 20 do 40 let pozneje sploh ni poznana. »Nemogoče je natančno predvideti, kakšen učinek bo imelo cepljenje mladih deklet in žensk na pojavnost raka materničnega vratu čez 20 ali 40 let. Resnično učinkovitost cepiva bo mogoče določiti šele na podlagi kliničnih in longitudinalnih študij.«

Prezrta alternativa

Celota debata o smiselnosti in upravičenosti (ponekod že obveznega) cepljenja proti HPV pa je še toliko bolj občutljiva, ker gre za spolno prenosljivo bolezen. Kot za druge tovrstne bolezni, tudi za okužbe z genitalnimi HPV velja, da jih lahko najuspešneje preprečujemo z vzdržnostjo in zvestobo. Zavest o tej – v javnih razpravah očitno prezrti in neupoštevani – alternativni možnosti preprečevanja raka materničnega vratu lahko postavi celotno presojo tveganj in prednosti cepljenja proti HPV v še drugačno luč.

Zakaj bi sprejemali tveganje težke bolezni ali vprašljivega cepljenja, če pa se je mogoče izogniti enemu in drugemu? Nihče ne pravi, da je način preprost in cilj zlahka dosegljiv, vendar pa se ravno v tej rešitev kaže najbolj upravičen »poziv k razumu«.