Ostanke hrane nazaj na krožnik!

Darja Ovsenik
Ponedeljek, 24. november 2014, 9:17
Image
ostanki

Se tudi vam dogaja, da vam ni všeč, ko mora del večerje spet romati v smeti? V Sloveniji na leto zavržemo približno 82 kilogramov hrane na osebo. Kaj lahko storimo? 

Zagotovo se vam kdaj zgodi, da vam po obroku ostane nekaj hrane. Pa jo morda še shranite za kasneje, a nanjo pozabite … Ali ko za otroki na krožnikih ostane malo razdejanje, potem ko so sicer nekaj te pojedli, potem pa odvihrali nazaj med igrače. In če bi to hrano odlagali na kup, bi se je ob koncu leta nabralo ogromno.

Vsak Slovenec na leto zavrže 82 kilogramov hrane!

Večino hrane predstavljajo kuhinjski odpadki, k 168 tisoč tonam na leto pa prispevajo še pridelovalci, predelovana industrija, trgovine in gostinstvo. K temu moramo prišteti še vso energijo, vodo in embalažo, ki smo jo porabili za hrano.

Če vse to združimo, pomeni, da vsak izmed nas povprečno zavrže kar 82 kilogramov na leto! Ob vseh izpeljankah besede »kriza« v zadnjih letih ta podatek pove, da je kriza predvsem v našem odnosu … Tudi do hrane.

ostanki2

Projekt Volk sit, koza cela

Pri Ekologih brez meja so se odločili, da je na tem področju čas za spremembo in oblikovali idejo za Slovenijo brez zavržene hrane (Zero Food Waste Slovenia). Izhajali so iz cilja evropske politike, da se mora odlaganje užitne odpadne hrane v EU zmanjšati za polovico, z rezultati projekta pa bodo lahko pritiskali tudi na Vlado RS, da bo pri pripravi novega Nacionalnega programa varstva okolja in Programa preprečevanja nastajanja odpadkov začela resneje upoštevati mednarodno že dogovorjene obveznosti Slovenije.

Največkrat zavržemo sadje in zelenjavo

Projekt so poimenovali Volk sit, koza cela, s katerim želijo zmanjšati in preprečiti nastajanje odpadne in zavržene hrane. »Da so lahko volk sit, koza cela in ljudje siti. In da hrani ni mesto na deponiji,« so zapisali Ekologi.

Slovenci zavržemo največ sadja in zelenjave, sledijo hruh in mlečni izdelki.

Z anketo so pokazali, da je tretjina Slovencev prepričana, da zavrže mnogo preveč hrane – največ zelenjave in sadja (ki ju poleg tega v večini celo uvažamo), sledijo pa kruh in mlečni izdelki. V manj kot polovici gospodinjstev ostankov hrane ne zavržejo takoj po obroku. Skoraj četrtina zavržene hrane konča v zabojnikih za mešane odpadke in prehrani domačih živali.

Sedem dni vodite dnevnik in spoznajte svoje navade!

Kaj lahko storimo sami, da naša hrana ne bo končala na deponijah in »bogato« prispevala k toplogrednim plinom? Ekologi najprej predlagajo sedemdnevno vodenje dnevnika zavržene hrane. Za to so oblikovali spletno stran, kamor vnašate podatke o vrsti, količini, mestu, kamor jo zavržete, in razlogih za to (http://volksitkozacela.si/). Dnevnik naj bi vam pomagal, da spoznate svoje navade in vzroke za vaše ravnanje z ostanki hrane v gospodinjstvu. Potem pa …

ostanki4

 … čas za akcijo!

Morda boste ugotovili, da zavržete preveč kruha. Kaj storiti? Ekologi so pripravili deset priročnih spletnih orodij, ki vam bodo pomagala, da sčasoma ne boste več zavrgli nobene hrane (ali pa bo do tega prihajalo bistveno redkeje).

»Odkljuknica« pomaga načrtovati jedilnike, nakupovanje hrane in spremljanje števila potrebnih obrokov.

Tedenski načrtovalnik vam pomaga načrtovati, kaj boste jedli v naslednjem tednu. Preverjeno pomaga pri zmanjšanju nakupljenih živil (pa tudi odpravi večno vprašanje gospodinje: kaj naj skuham danes?).

Pravila shranjevanja – od tega je odvisno, kako dolgo se bodo vaša živila obdržala. Z njimi boste spoznali, kakšna ta pravila so, primere živil in njihov rok trajanja, pravila za shranjevanje (posebej za hladilnik), med njimi navodila za 29 vrst zelenjave in 23 vrst sadja.

Nakupovalni listič – spletna različica »naših dobrih starih« listkov (ki jih potem še dolgo nosimo po žepih). S seznamom, s katerim se odpravite v trgovino, tudi veliko racionalneje oziroma manj »zapravljate«.

Pravilno odmerjanje – kako skuhati ne preveč in ne premalo (trenutno dostopno le v angleščini)?

ostanki5

Zbiranje receptov

Seveda pa veliko hrane, ki nam ostane, lahko v drugačni obliki preprosto ponovno uporabimo. Že naši dedki in babice so bili pravi mojstri ponovne uporabe, zdaj pa lahko recepte najdete in jih tudi sami prispevate na spletni strani projekta. Izbrali smo enega, ki bo pomagal s slastjo pospraviti ostanke kruha.

Iz ostankov kruha … slastni trijet

Kaj je trijet? Helena N., ki je prispevala recept, pravi, da gre za sladico, ki so jo poznali naši stari starši: iz ostankov kruha so naredili »povsem enostavno sladico z imenom trijet, ki pa so jo morali pred vnuki spraviti na varno«.

Sestavine (za 4 osebe)

  • 4 rezine starega kruha
  • 1 dl vina (rdeče ali belo) + malo vode (ni obvezno)
  • ščepec cimeta
  • sladkor po okusu

Priprava

Na tanko narezane rezine starega kruha na hitro popecite v pečici. Medtem segrejte vino skupaj s cimetom in sladkorjem, da se ta povsem stopi. Popečene kruhove rezine naložite na krožnik in prelijte z mlačnim vinom.

ostanki6

 

Vir: Ekologi brez meja

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.