»O Jezusu se lahko veliko naučimo, če opazujemo otroke«

Eva Markovič
Nedelja, 24. januar 2016, 5:34
Image
papez francisek otrok
V čem so si podobni otroci in Jezus? Oboji hočejo biti v središču našega življenja.

V eni svojih zadnjih katehez je papež Frančišek spregovoril o Jezusu kot otroku, ki ga imamo pred seboj v obdobju med božičem in svečnico. Poudaril je, da je za našo vero zelo pomembna skrivnost Boga kot otroka.

In ker o Jezusovem otroštvu razen nekaj skopih odlomkov iz evangelija ne izvemo kaj dosti, nam papež predlaga, naj se o Jezusovem otroštvu učimo od otrok, ki so med nami.

Otroci po papeževih besedah tako kot Jezus potrebujejo veliko pozornosti. Do otrok imamo veliko odgovornost – tako kot do Jezusa. In pred otroki se moramo znati odpovedati svoji želji po avtonomiji in jim prisluhniti. Tako kot Jezusu. Jezus želi, da se z njim ukvarjamo, želi si biti v središču našega življenja.

Papež je zaključil s povabilom, naj se doma sklonimo k jaslicam in malega Jezusa prosimo, da bi znali biti tako ponižni, kot je On.

Vabimo vas k branju celotne kateheze.

***** ***** *****

Dragi bratje in sestre, pozdravljeni!

V dneh med božičem in svečnico imamo pred seboj Jezusa kot otroka. V številnih domovih imajo družine postavljene jaslice, s čimer sledijo lepi tradiciji, ki jo je uvedel sv. Frančišek Asiški in ki v naših srcih poživlja skrivnost učlovečenega Boga.

Bog, ki k nam prihaja kot otrok

Številni svetniki in svetnice so se trudili svoje življenje oblikovati po življenju Jezusa kot otroka.

Pobožnost do Deteta Jezusa je zelo razširjena. Številni svetniki in svetnice so jo gojili v svojih vsakodnevnih molitvah in se trudili svoje življenje oblikovati po življenju Jezusa kot otroka. Še posebej imam v mislih karmeličansko redovnico sv. Terezijo iz Lisieuxa, ki jo imenujemo Terezija Deteta Jezusa in Svetega Obličja.

Terezija – ki je med drugim cerkvena učiteljica – je znala živeti in pričevati o »duhovnem otroštvu«, ki ga lahko osvojimo v šoli Device Marije ravno s premišljevanjem o ponižnosti Boga, ki je za nas postal majhen. Gre za veliko skrivnost.

Mi, ki smo ponosni, polni nečimrnosti in se imamo za pomembne, nismo nič! On pa, ki je velik, se je ponižal in postal otrok. Kakšna skrivnost! Bog je ponižen. Kako lepo je to!

Za rast v veri je pomembno, da premišljujemo o Jezusu-otroku

Bil je torej čas, ko je bil Bog v božansko-človeški Kristusovi osebi otrok. Za našo vero mora biti to posebnega pomena. Res je, da sta njegova smrt na križu in njegovo vstajenje največji izraz njegove odrešenjske ljubezni, a ne pozabimo, da je vse njegovo zemeljsko življenje razodetje in nauk. V božičnem obdobju se spominjamo njegovega otroštva.

O otroku Jezusu vemo bolj malo, a se o njem lahko veliko naučimo, če opazujemo življenje otrok.

Da bi rasli v veri, moramo pogosteje premišljevati Jezusa kot otroka. Res je sicer, da o tem njegovem obdobju ne vemo skoraj ničesar. Redke omembe nam govorijo, da je osem dni po rojstvu dobil ime in da so ga prinesli v tempelj (prim. Lk 2,21-28); vemo za obisk modrih, ki mu je sledil beg v Egipt (prim. Mt 2,1-23). Sledi preskok, dokler ni Jezus star dvanajst let in ob prazniku pashe z Marijo in Jožefom roma v Jeruzalem, a namesto da bi se s staršema vrnil, ostane v templju in govori z učitelji postave (prim. Lk 2,41-52).

O Jezusu se lahko veliko naučimo, če opazujemo otroke

Kot vidimo, o otroku Jezusu vemo bolj malo, a se o njem lahko veliko naučimo, če opazujemo življenje otrok. Opazovanje otrok in njihovega ravnanja je lepa navada, ki jo imajo starši in stari starši.

Prva stvar, ki jo opazimo, je, da si otroci želijo naše pozornosti. Zakaj morajo biti v središču pozornosti? Zaradi svoje ošabnosti? Ne! Zato, ker potrebujejo občutek varnosti. Tudi za nas je pomembno, da v središče svojega življenja postavimo Jezusa ter se zavedamo (čeprav se nam morda zdi protislovno), da ga imamo odgovornost varovati. Jezus želi biti v našem objemu, želi, da se ukvarjamo z njim, svoj pogled si želi usmeriti v našega.

Še več, nasmejati moramo otroka Jezusa, da bi mu izkazali svojo ljubezen in veselje, ker je med nami. Njegov nasmeh je znamenje ljubezni, ki nam daje gotovost, da smo ljubljeni.

Stisnimo v objem Jezusa in mu služimo

Resnična oblika svobode je v tem, da spoznamo Njega, ki je pred nami, in mu služimo.

Otroci se radi igrajo. A če se želimo igrati z otrokom, moramo zapustiti svojo logiko in vstopiti v njegovo. Če želimo, da se bo zabaval, moramo vedeti, kaj mu je všeč. Ne smemo biti sebični in mu vsiljevati stvari, ki so všeč nam. To nam je lahko v poduk.

Pred Jezusom smo se poklicani odpovedati svoji želji po avtonomiji in sprejeti resnično obliko svobode, ki je v tem, da spoznamo Njega, ki je pred nami, in mu služimo. On, otrok, je Božji Sin, ki prihaja, da bi nas rešil. Prišel je med nas, da bi nam pokazal Očetovo obličje, polno ljubezni in usmiljenja. Stisnimo torej v svoj objem otroka Jezusa in mu služimo. On je izvir ljubezni in vedrine.

Lepo bi bilo, da danes doma pristopimo k jaslicam, poljubimo malega Jezusa in mu rečemo: »Jezus, želim biti ponižen, kot si ti, ponižen kakor Bog.« In ga prosimo za to milost.

Vir: sl.radiovaticana.va

Foto: jetset.com.co

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Čudovita princesa (9. do 12.)

18. oktober 2019 ob 17.30

Sveti Duh pri Škofji Loki, Ljubljana, Sveti duh, Nova Gorica,
Maribor