Nočem/moram/želim si k maši!

Mojca Koren Lapajne
Nedelja, 5. februar 2017, 5:00
Image
cerkev
Odnos z Bogom se skozi življenje spreminja. In povezano s tem se je spreminjal tudi moj odnos do (nedeljske) svete maše.

Iz popolnega odpora do svetih maš so le-te postale središče mojih nedelj.

Nočem k maši.

V spominu iz mojega otroštva so cerkve mrzle, maše pa strašno dolgočasne in bistveno predolge za tako nezanimivo dogajanje. In, ko opazujem svoje ter druge otroke, se mi zdi, da je njihovo zaznavanje dogajanja in prostora povsem podobno mojemu iz otroških let.     

Blagor tistim, ki jim ni treba k maši.

Nato so prišla leta, ko sem zavidala tistim, ki jim ob nedeljah ni bilo treba k maši. Prijateljem, ki so nedeljske dopoldneve lahko prespali. Tistim, ki so lahko popolnoma ves dan posvetili izletom, sebi, drugim, ne da bi bili obremenjeni s tem, da morajo nekje vmes še odmoliti svojo dolžnost.

Moram k maši.

Še kasneje sem ugotovila, da imam od nedeljske maše korist. »Če grem k maši, lahko tam prosim za…, kar ima gotovo večjo težo kot prositi od doma.« Ali da imam do nedeljske maše dolžnost. »Obljubim, da grem v nedeljo k maši, če ...« Seveda je šlo za popolnoma drugačne koristi in dolžnosti, kot jih čutim danes.

Želim si k maši.

Že nekaj let pa ob nedeljah in ostalih dnevih čutim, kako zelo si želim k maši. Ta dragocena ura je ob nedeljah moje zavetje miru in moj vir moči. Ta ura je privilegij moje duše. Daleč od tega sicer, da bi bile vse naše družinske svete maše najinim živcem prijazne, toda brez sadov ne odidemo nikoli. In ko se zgodi, da morava zaradi bolezni otrok k maši »deljeno«, grem sama, v tišini zgodnjega jutra ali poznega večera. Brez, da bi preklinjala zgodnjo uro ali utrujenost dneva! Nasprotno, veselim se Besede, Moči, Hrane, povezanosti in Miru, ki jih lahko dobim le v zavetju »tistih mrzlih cerkva«.

Ta dragocena ura je ob nedeljah moje zavetje miru in moj vir moči.In včasih se še zgodi, da »padem« v kakšno od prejšnjih stopenj. Da zavidam tistim, ki jo na lepo sončno nedeljo že zjutraj mahnejo v hribe. Da nočem k maši, ker se mi enostavno ne da. Da moram k maši zaradi interesa. Redko, a se zgodi. In čeprav grem takrat k maši z rahlim odporom, odhajam od nje vedno obogatena.

Vse naše nedelje tako vsebujejo sveto mašo, v domači župniji ali nekje na poti. Veva, da se cerkve najinim otrokom morda zdijo prevelike in prehladne, kljub temu, da jih z najinim zgledom poskušava »otopliti«. Vendar upava, da bo nekoč vsak izmed njih – po tem, ko bo prehodil pot od nočem preko moram – začutil, kako zelo si k maši ŽELI.

foto: www.ncronline.org

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Kako biti sočuten in odločen starš uporniškemu najstniku?

22. do 24. november 2019

Stella Maris,
Strunjan

Čudovita princesa (9 do 12 let)

22. november 2019 ob 17.30

Maribor, Kobarid,
Ljubljana