Nemi kriki v laboratorijih

Thumbnail

V laboratorijih evropske unije vsake 3 sekunde umre ena žival. Vsako leto je izključno zaradi testiranj medicinskih in kozmetičnih sestavin in izdelkov samo v Evropi ubitih in mučenih okoli 12 milijonov, po svetu pa kar preko 115 milijonov živali na leto!
Testiranja na živalih so grozljiva, boleča in smrtonosna. Živali so pri testiranjih izpostavljene nepredstavljivemu trpljenju in bolečinam, živijo v strahu in šoku, so nemočne in prestrašene.

Razvpit primer opičjega mladiča Britches je leta nazaj razburil javnost. Bil je eden izmed 24 novorojenih opic, namenjenih za raziskavo o čutilih. Takoj ob rojstvu je bil odvzet svoji materi, zašili so mu veke, ga brutalno mučili in po glavi in očeh prevezali z obvezami, ki so skrivale globoke rane. Debeli šivi so mu trgali veke in rezali v oči, pokrite z vato, vso prepojeno z gnojem. Novorojenček je obupno iskal in potreboval bližino in varnost svoje mame, katere pa ni bilo ob njem, zato je prestrašen, v šoku in bolečinah objemal jekleni drog, na katerega je bila privezan, in v njem iskal zavetje. V naravi bi objel toplo telo svoje mame, ki bi mu nudilo zavetje in varnost. Tu pa je bil jekleni drog vse, kar je lahko objel.

Koliko živali danes trpi v laboratorijih tako, kot je trpel Britches in nimajo nikogar, ki bi jih zaščitil in rešil grozljivih testiranj, ki jih opravljajo na njih, vse dokler dokončno ne podležejo ali pa so, ker so zaradi izmučenosti neuporabne za teste, ubite.

V laboratorijih po svetu vsako sekundo umre 22 živali. Torej, če ne zdaj – kdaj? Če ne vi – kdo?

Različni testi

Testi na živalih izzovejo hude, boleče reakcije. Tak je na primer “The Drazie Eye test” (test strupenosti), ki se na primer uporablja za testiranje iritacij oziroma draženja očesa in očesne sluznice. Kemikalije nakapajo v oči zajcev in nato daljše obdobje spremljajo odzivi zajčjih oči na različne vnesene kemikalije. Živali pri tem ne dobijo nikakršnih protibolečinskih sredstev.

Skin Irritancy Test” uporabljajo za testiranje draženja kože. Živali obrijejo in jim neposredno na golo kožo nanesejo različne sestavine oziroma kemikalije ter nekaj tednov spremljajo reakcije na koži. Reakcije se kažejo v obliki vnetja (ki je znak okužbe), otekline, infekcije, razjede in podobno. Živali lahko pri tem testu razvijejo zelo hude rane, a vseeno ne dobijo nikakršnih protibolečinskih sredstev.

Merilo za uspešnost testa, strupenost oziroma smrtnost, imenovan LD50 je proglašen za enega najbolj krutih testiranj (prepovedan je tako na Švedskem kot tudi v Veliki Britaniji), saj je smrtnost živali že med testom kar 50%. Test se prične z zastrupitvijo večjega števila živali, količina strupa pa se postopno povišuje, dokler ne umre 50% vseh živali – na ta način določijo smrtno dozo. Strup živali zaužijejo s prislinim hranjenjem, injekcijami, inhalacijo … Med opravljanjem testa živali nikoli ne dobijo kakršnihkoli protibolečinskih sredstev. Ta test je strogo kritiziran že dlje časa in proglašen kot neznanstven tudi s strani samih znanstvenikov (obenem pa se kaže tudi kot izjemno izkrivljen test).

Testiranja za medicinske namene – testiranja zdravil

»Postanite sprememba, ki jo želite videti v svetu.« Ganhdi

Tudi, ko in če se ljudje ozavestijo o nepotrebnosti testiranja kozmetičnih sestavin in izdelkov na živalih in so si enotni, da so le ta nepotrebna in brutalna, se njihovo prepričanje običajno upogne, ko je govora o testiranju zdravil. Le tu je namreč še vedno močno prisotno prepričanje, da so testiranja zdravil na živalih nujno potrebna in varna. Verjetno je za mnoge zato toliko bolj presenetljiv podatek, da je le 1,16% bolezni, ki prizadenejo človeka, opaženih tudi pri živalih. Ne pozabimo, da smo si ljudje in živali biološko različni in rezultatov testiranj na živalih običajno ni mogoče posplošiti na človeka.

Sprememba se prične pri nas samih

Preteklosti ne moremo spremeniti, lahko pa spreminjamo sedanjost in vplivamo na prihodnost. Zato ni vseeno, kaj kupimo. S tem, ko kupite izdelek, ki se testira na živalih, (so)financirate tudi opravljanje poskusov na živalih.

 

Vir: Nemi kriki in skrite solze živali v laboratorijih, Diana Vlahinič, Društvo za zaščito živali Ljubljana

Celoten članek najdete na spletni strani društva za zaščito živali, kjer najdete tudi povezave do seznamov podjetij, ki svoje izdelke testirajo oz. ne testirajo na živalih.

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Komentarji

  1. Lepi članek za ponovno zavajanje javnosti.

    “Razvpit primer opičjega mladiča Britches je leta nazaj razburil javnost”

    Slika je bila posneta leta 1985!

    To je 26 let nazaj, ne samo “leta nazaj”. Od takrat se je marsikaj spremenilo.

    Iz evropskega poročila:
    “Skupno število živali, ki so se v 27 državah članicah EU v letu 2008 uporabile za poskusne in druge namene, je nekoliko nad 12,0 milijonov.
    Tako kot v prejšnjih poročilih so glodavci skupaj z zajci predstavljali več kot 80 % vseh živali, uporabljenih v EU. Daleč najpogosteje uporabljena živalska vrsta so bile miši, ki so predstavljale 59% vseh živali, sledile pa so jim podgane s 17 %.
    Druga najpogosteje uporabljena skupina so bile, tako kot v prejšnjih letih, mrzlokrvne živali, ki so predstavljale skoraj 10 % vseh uporabljenih živali. Tretja največja skupina uporabljenih živali so bile ptice, ki so predstavljale nekoliko več kot 6 % vseh živali.
    Kot je navedeno v prejšnjih dveh statističnih poročilih se pri poskusih v EU leta 2008 niso uporabljale velike opice.”

    Pa še to bi dodal.

    Vsa zdravila, ki se uporabljajo v humani medicini “morajo biti” pretestirana na poskusnih živalih, da se jih lahko uporablja na ljudeh.

    Seveda je potrebno ravnat humano in izvajati takšne raziskave, ki so dobro načrtovane in argumentirane.

    Odpovedati se poskusnim živalim, pomeni se odpovedati novim zdravilom. Odpovedati se zdravilom proti raku?

    A si to resnično želimo?

    1. Leta nazaj, 25 let nazaj….ni važno…Pomembno je, da prenehamo z mučenjem, ki je popolnoma brez smisla. Za kaj za vraga naj se zdravilo za raka preizkuša na živalih??? Pa dobro, tudi če bi se, bi to naj zgledalo kot neka običajna peroralna ali parenteralna terapija. Pri testiranjih pa se reže, puli, draži, davi, skratka povzroča bolečino, testira pa se marsikaj, kar ne bo namenjeno ljudem in na način, ki se v realnosti ne uporablja….skratka mučenje popolnoma brezveze. No ja, nekdo gotovo nekaj s tem zasluži…

  2. Žal se pri poskusih ni veliko spremenilo. In dokler za brezveze trpijo nedolžne živali, ne moremo govoriti o humanosti. Pa naj bodo to opice, psi, miši, zajci ali pa podgane.

    Ja vem, kako potekajo poskusi, vem tudi, da zdravila morajo biti preizkušena, AMPAK treba se je zavedat, da žival ni človek in zato poskusi na živalih ne odražajo dejanskega stanja pri ljudeh.

    Kar se meni zdi najbolj sporno je to, da se ponovno na živalih testirajo substance, ki se uporabljajo že vrsto let in so bile že nič kolikokrat pretestirane, da se živali zlorablja in muči (če že delajo poskuse, naj vsaj živali pri tem ne mučijo) ….

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja