Ne bodimo zavistni!

Thumbnail

Slovenci verjamemo, da je zavist naša najbolj žlahtna lastnost, ki se lahko zelo uspešno skriva za nasmehom. Vprašajmo se, kaj je tisti razlog, ki nas žene, da se venomer primerjamo z drugimi in se ne znamo veseliti tujega uspeha?

Pri zavisti gre za občutek, ki izhaja iz sozvočja dveh dejavnikov. Prvi je ta, da mora imeti zavidana vrednost za nas precejšnjo osebno noto. Drugi pa ta, da gre za osebo, ki je po našem mnenju neupravičeno deležna neke vrednosti oz. menimo, da si jo sami enako ali celo bolj zaslužimo. Lahko bi rekli, da gre za vertikalno razliko med nekom, ki nekaj ima, in nekom, ki nečesa nima.

Katoliška vera zavist klasificira celo kot enega izmed sedmih smrtnih grehov. Kot izredno nevarno čustvo se pojavi že v simbolni razsežnosti zgodbe iz Stare zaveze o Abelu in Kajnu, kjer nastopa kot glavni povod za bratomor in začetek boja človek proti človeku. Kot negativno čustvo sta jo v grški literaturi opredelila tudi Homer in Heziod. Zasledimo jo v različnih mitih in pravljicah, kot je npr. Sneguljčica.

Kaj v človeku najbolj razkači zavist?

Pomislimo za trenutek, kako se odzovemo, kadar naletimo na ljudi, ki so uspešnejši od nas?

Potreba po potrditvi in občudovanosti je zagotovo ena izmed glavnih povodov. Popularizacija svetovnega spleta in s tem razcvet socialnih omrežij sta še dodatno pripomogla k soustvarjanju tega neprijetnega občutka v naši trebušni votlini, ki navadno vodi v ohromljajoč sram, pomanjkanje volje in ne nazadnje sovraštvo do osebe, ki ji zavidamo.

Pomislimo za trenutek, kako se odzovemo, kadar naletimo na ljudi, ki so uspešnejši od nas?

Svet je nepravičen

Nepopolni ljudje smo že sami po sebi nagnjeni k zavisti. V svetu, kjer nimamo vsi popolnoma enakih možnosti in kjer razlike iz dneva v dan kar poskakujejo, tako ni prav nič nenavadnega, da se ljudje venomer primerjamo med seboj. Zato lahko, kadar smo v neki stvari resnično uspešni, skoraj z gotovostjo pričakujemo, da nam bo nekdo to zavidal. Kar pa ne pomeni, da se svojih uspehov ne smemo veseliti ali jih celo skrivati.

Zavist je shranjena v podzavesti

Zavist izvira že iz obdobja najzgodnejšega odnosa s primarnim skrbnikom. V kolikor so odnosi v tem obdobju destruktivni oz. neprimerni, lahko v odraslosti postanemo ujetniki teh odnosov. In morda je prav pojav zavisti opozorilo, da je čas za osebno rast in za zavesten prehod iz bolečine iz otroštva.

Tukaj pa se lahko pojavi težava. Človek je namreč velikokrat žrtev mentalnih procesov, ki jih ne moremo kontrolirati, zato je zavestna misel, kot bi rekel utemeljitelj psihoanalitične šole Sigmund Freud, le vrh ledene gore.

Preprečujmo antipatijske odnose zavisti že v osnovi

Starši, odzovimo se, kadar opazimo, da naš otrok drugemu nekaj zavida. Dajmo mu jasno sporočilo, da je vreden in pomemben del našega življenja, ne glede na to, ali neko reč ima ali ne.

Posebej pazljivi bodimo v številčnejših družinah. Tu lahko naša težnja po pravičnosti in enakosti do vseh otrok povzroči prav nasprotno: okrepi zavist med sorojenci. Vsak izmed otrok je drugačen in ima drugačne potrebe. Zadovoljujmo jih z ozirom na to. Tako bomo tudi dejansko in ne zgolj navidezno pravični do otrok. In s tem bomo poskrbeli za spletanje kohezivnih vezi ljubezni med sorojenci.

Zamenjajmo zavist z občudovanjem!

Aristotel pri opisovanju zavisti pravi: Kadar nekoga občudujemo, počnemo to z razdalje. Kadar pa nekomu zavidamo, si sami sebe slikamo na njegovem mestu. In slednje je za razliko od prvega osnovano na antipatiji, je zastrupljajoče in nas hromi.

Poskušajmo poiskati dogodke iz našega otroštva, kjer smo se čutili prikrajšane oz. nam je bila storjena krivica in zaradi katerih bi se lahko razvila zavist. Dekonstruirajmo ta občutek. Morda ga ustvarjamo zgolj zaradi napačne percepcije.

“Kadar nekoga občudujemo, počnemo to z razdalje. Kadar pa nekomu zavidamo, si sami sebe slikamo na njegovem mestu.” Aristotel

Zavist raje zamenjajmo za enega plemenitih sentimentov, kot je npr. občudovanje. Ta nas za razliko od zavisti motivira in nam lahko pomaga na poti do uspeha.

Osredotočimo se na lastno iniciativo in oblikovanje naše vizije, bodimo pozitivno naravnani in pozitivne stvari se nam bodo pričele preprosto dogajati. Uspelo nam bo. Uspeh pa nam bo pomagal razvrstiti krog ljudi, ki nas obdaja na občudovalce in zavistneže.

In pazimo – vsaka pametno argumentirana kritika še ne pomeni, da gre za zavist. Konstruktivna kritika je v današnji družbi celo zelo zaželena in upravičena.

Foto: scholastic.com, thedreamcatch.com, gutefrage.net

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja