Letos se za praznike ne bomo skregali!

Foto: Shutterstock

Idealna družina ne obstaja. Ni idealnih staršev in ne idealnih otrok. In prazniki brez konfliktov obstajajo le v filmih.

Pogledam skozi okno in vidim, da je predbožično vzdušje v polnem razmahu. Ljubljana je nabito polna z ljudmi, ki se stiskajo med stojnicami in slonijo na provizoričnih šankih, vse z namenom, da bi zaužili kanček božične skrivnosti in vsaj za trenutek pozabili na tegobe vsakdana.

A poleg predbožičnega pompa v centrih mesta in po trgovinah je to obdobje namenjeno srečanju ožje in malo širše družine. Odlična priložnost, da družina nostalgično doživi večer, ki je v mnogih domovih eden redkih izrazov tradicije, ki je naš moderni način življenja še ni povozil.

Kdor misli, da lahko vpliva na potek družinskega srečanja, se je že v startu zelo zmotil.

Tega, kar morda ob vsem hrupu, ki nas obdaja, ne slišimo, pa je dejstvo, da so prazniki za mnoge ljudi najbolj turbulenten in boleči del leta. Tudi statistike samomorov nam razkrivajo, da se največ družinskih tragedij zgodi okrog božičnih praznikov.

Tako kot prazniki lahko v nas prebudijo nekaj zelo lepega, tako so za vsakega izmed nas tudi edinstvena preizkušnja, da v vrtincu nostalgije ohranimo mirno kri. Toda, kako se lotiti projekta družinsko srečanje? Kdor misli, da lahko vpliva na potek družinskega srečanja, se je že v startu zelo zmotil. Takšna srečanja imajo svoj naravni začetek, potek in zaključek.

V veliko primerih mlajša generacija, ki je po navadi gost družinskih srečanj, nanje nima bistvenega vpliva. Vsak se mora zato osredotočiti le na tiste ljudi in situacije, ki jih sam lahko nadzoruje. Nase, torej. Priprava na družinsko srečanje je tako v prvi vrsti osebni izziv in vsak se mora pred takšnim srečanjem vprašati naslednja vprašanja:

• Kaj  si želim od srečanja odnesti?
• Kakšen je lahko najhujši scenarij?
• Kako se bom pred njim zavaroval?
• Po čem želim, da si srečanje zapomni moj partner ali otroci?

Pomembno je torej, da se na družinsko srečanje pripravimo. V veliko primerih je to podobno poslovnemu sestanku. Zelo dobro moraš poznati partnerje, s katerimi se srečuješ, in najti pravo strategijo, da boš na sestanku čim bolj neopazno dosegel svoje. Prav tako je pomembno vprašanje, kako priti do tega, da bom ohranil sebe v vsem tem direndaju in da se ne bom spustil na nivo, ki me vsako leto pusti razočaranega.

Vsak se mora osredotočiti le na tiste ljudi in situacije, ki jih sam lahko nadzoruje. Nase, torej.

Idealna družina ne obstaja. Ni idealnih staršev in ne idealnih otrok. In prazniki brez konfliktov obstajajo le v filmih. Čeprav se včasih zdi, da je vso to konfliktno vzdušje odraz slabih družinskih odnosov, je zelo pomembno zavedanje, da so prazniki v prvi vrsti tudi slab opomin za vse tiste, ki čutijo, da v svoji vlogi starševstva niso uspeli. Tako z grenkim priokusom poskušajo ustvariti praznično vzdušje in si vsaj za en dan dokazati, da zmorejo.

Vse prevečkrat tako mi, odrasli otroci, nase prevzemamo odgovornost za negativne občutke, ki jih začutimo za mizo, čeprav so morda ti le stiska naših staršev, ki si tako želijo naše potrditve. In šele, ko se bomo sami razrešili odgovornosti, da uspeh družinskega srečanja sloni na naših plečih, bomo lahko dovolj sproščeni, da nas malenkosti, ki jih poslušamo že celo življenje, ne bodo vrgle s tira. S tem bomo tudi našim bližnjim pokazali, da nas čaka lepše – novo leto.

Domen Strmšnik je zakonski in družinski terapevt, ki deluje pod okriljem Študijskega in raziskovalnega centra za družino (ŠRCD).