Shujšala bom tri kilograme … Odpovedala se bom sladkarijam … Več bom molila … Kako narediti postne sklepe, ki bodo zares »delovali« in ne bomo obupale že po nekaj neuspehih?
Post je čas, ko se z aktivno odločitvijo, da določene stvari v našem življenju spremenimo, pripravimo na prihod Vstalega. Trije stebri ga podpirajo: molitev, odpoved in dobra dela.
Toda ali ni vse skupaj precej Sizifovo delo, če imamo mame z več otroki:
- zelo malo časa zase,
- je tišina skoraj misija nemogoče,
- smo že tako ali tako precej utrujene in se z vsemi štirimi upiramo dodatnim zadolžitvam (saj je kakršnokoli načrtovanje pri izvedbi ena velika spremenljivka)?
Zakaj bi se spreobrnil/a, saj nisem pogan?
Morda nismo pogani v dobesednem pomenu besede in imamo vero v Kristusa, smo pa pogani v tem, kako nas vsak dan odnaša od njega pri vsakodnevnih opravilih, govorjenju in mislih. Zato smo žal vsi v določenih pogledih pogani. Vsakič, ko zavestno ne sledimo Božjemu načrtu in se odmikamo od Boga, se odmikamo od možnosti, da bi bilo naše življenje srečno na neminljiv in izpolnjujoč način, ki prinaša notranji mir.
Takrat nas kot puščica z neba zadane misel: »Spreobrni se in veruj evangeliju.” Ni Sizifovo delo, saj je vsak naš napor za izboljšanje in približevanje Bogu »zabeležen«. Morda pomaga nekaj nasvetov Laure, matere treh otrok, ki zase pravi, da je iskalka Boga v kaosu kupov perila in življenja z malimi otroki:
Znižaj svoja pričakovanja.
»Včasih se mi zdi, da bi morala kar odpovedati srečanje z duhovnim spremljevalcev med postom, saj je vedno ista zgodba: Imam vsa ta pričakovanja in cilje – hočem toliko moliti na dan, želim prebrati tisto knjigo, želim se znebiti te slabe navade, rada bi bolj radodarno dajala tistim, ki potrebujejo. In potem poseže vmes moje življenje na svoj običajen, zaseden in nor način in se počutim popolnoma nesamozavestno ob moji nezmožnosti, da bi naredila napredek v mojih ciljih.
Ampak potem poskušam poskrbeti zase tako, kot mislim, da bi Bog zame: nežno, ljubeče, z odpuščanjem in razumevanjem. Dovolim si, da se velikokrat spotaknem in potem praznujem, ko se poberem. Svet in njegove zahteve so preveč krute, da bi bila še sama kruta do sebe.
Post je čas za rast, za pošteno samorefleksijo, za poglabljanje odnosa z Bogom. Ni čas za to, da bi se slabo počutili, ker naredimo premalo. Če nas post kliče k temu, da bi bili bolj podobni Kristusu, lahko začnemo s tem, da se ljubimo tako, kot nas Kristus – kot nepopolne, učeče, rastoče ljudi,« pravi Laura.
Nekaj malega časa za kratko molitev
Duhovni spremljevalec Lauro opominja na dve stvari: Da je njeno materinsko delo že molitev in da je tudi želja po molitvi že molitev. Zato poskuša željo po molitvi, ko se pojavi, enostavno sprejeti in najti prostor ter čas, da jo uresniči. Predvsem pa se je odpovedala pričakovanju, da bi molila kot redovniki, ki imajo čas in prostor, da se v miru posvetijo molitvi. “Namesto tega lahko molim kot zelo zaposlena mati.”
Za molitev ni potrebno veliko: lahko je le tudi “ukraden” trenutek pred malico v službi.
Morda nimamo časa za eno uro meditacije, imamo pa čas malih trenutkov, ki jih napolnimo z molitvijo, čaščenjem, zahvaljevanjem ali prošnjo.
Lahko si vzamem dve minuti, ko vstanem, ko se peljem v službo ali otroke v vrtec, lahko namesto prižganega radia v avtu nekaj časa namenim molitvi … Ni treba veliko, da dobimo nekaj minut zase in za Boga. Lahko se ob jedi spomnim in se zahvalim Bogu za vse, kar mi daje in se spomnim na tiste, ki jim to ni dano. Lahko se med hojo zahvalim za zdravje svojih otrok … Priložnosti je zelo veliko. Morda nimamo časa za eno uro meditacije, imamo pa čas malih trenutkov, ki jih napolnimo z molitvijo, čaščenjem, zahvaljevanjem ali prošnjo. V času intenzivnega starševstva je to veliko in mislim, da tudi Bog, ki je oče vseh nas, zelo dobro razume to.
Postani ustvarjalna!
Pretresi vsakdanje navade v majhnih korakih: Ustavi se pri radiu ali televiziji in namesto rutinskega prižiganja le sedi in poslušaj tišino. V vzorcu »služba-otroci-dom-ponovi vajo lahko« kljub vsemu najdemo neko preprosto pot, da spremenimo našo rutino in se ob tem bolj zavemo, kako živimo. Lahko se pridružiš akciji 40 vreč v 40 dneh, v kateri vsak dan napolniš eno vrečo z oblačili, na katere nisi čustveno navezan/a ali jih ne potrebuješ več (podariš jim pristojnim organizacijam ali mamam, ki imajo mlajše otroke). Lahko objavljaš postne citate na facebooku ali twitterju … Možnosti je neomejeno, le upaj si!
Ne pozabi na to, da naj bodo postni sklepi konkretni in preverljivi (»več molitve« je zares težko izmeriti).
Kaj so si letos za čas posta zadale slovenske mame?
»Ob treh predšolskih otrocih in zdravljenju raka najstarejšega sina bo moj post pogled na Križanega. Iskala bom ventil, ki bo v odnosu do mojih otrok gasil mojo vzkipljivost. Gojila bom ljubeč, prijazen odziv na potrebe otrok ne glede na to, kako močno utrujena sem. Možu bom namenila poljubčke in objemčke vsak dan.«
Urška
»Vsak dan znova, sproti in sproti se opominjam, da s prijaznim glasom povem otrokom, da nisem vesela, kadar zganjata lumparije. Skušam se zavestno nadzirati in umirjeno odgovarjati na meni neumna vprašanja. To bo letos izziv, za katerega upam, da cim večkrat uspe in se obdrži za vedno.«
Katja
»Za post se mi ne zdi, da bi se odpovedala kakšni hrani: če je koristna, se ji je škoda odpovedati, če je manj koristna ali škodljiva, sem se ji že (kava, sladkarije …). Tudi sicer se mi zdi, da se je treba varovati, da kakšne čisto “modne” diete, na primer spomladanske čistilne ali pa shujševalne (ki sem je, mimogrede, potrebna), sama sebi ne prodajam za post.
Precej časa sem imela tako kar težave s postom – kaj naj bi bil smisel?! Do zdaj sem prišla do tega, da naj bi se v postnem času vernik nečemu prostovoljno odpovedal, da bi bil bolj razpoložljiv za rast v svetosti. Tako sem po neki molitvi sklenila, da se bom trudila na področju jeze. Čez dan se večkrat nad čim ali kom jezim, tudi če na zunaj ni nič videti. Ampak saj greh se porodi v srcu. Tako sem se odločila, da si bom dnevno zapisovala svoje jeze in jezice in Jezusa prosila, naj mi pomaga, da ne zapadam v jezo, niti v jezico. Naj me tukaj odreši. Da bom bolj prosta, bolj odprta za Božje navdihe, za življenje po Božji volji.«
Mateja
Vir: motheringspirit.wordpress.com
Foto: karenrussell.typepad.com, abundantlifecentre.com
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!