Kako sta roza in modra postali sinonima za spol

Maja Vovk
Piše: Maja Vovk
Sreda, 30. oktober 2013, 5:00
Image
roza modra
Danes ni težko ločiti novorojene deklice od novorojenega dečka. Samo pogledate barvo pajacka, copatk ali odejice. Vendar ni bilo od vedno tako. Modra in roza sta šele nekaj časa sinonim za spol. 

Jo B. Paoletti , zgodovinarka na Univerzi v Marylandu , je pričela z raziskovanjem otroških oblačil, ko se je vprašala: »Kdaj smo začeli deklice oblačiti v roza in fantke v modro?« Izsledke svojih raziskovanj je letos objavila v knjigi "Roza in modra: Ločevanje deklic od dečkov v Ameriki" (Pink and Blue: Telling the Girls from the Boys in America).

Nekoč so otroke oblačili v nevtralna oblačila. Šele okoli leta 1940 so se otroška oblačila začela spreminjati in postala specifična glede na spol. Pred tem je bila norma, da so tako fantje kot dekleta do starosti 6 ali 7 let nosili nevtralna obleke bele barve.  Dojenčke so oblekli v belo oblekico in plenice, saj je bel bombaž lahko pobeliti.

Roza in modra sta postali sinonim za deklice in dečke okoli leta 1940.

Čeprav so bile roza, modra in druge pastelne barve že sredi 19. stoletja predstavljene kot barve za dojenčke, pa skoraj do prve svetovne vojne niso imele povezave s spolom. Šele mnogo kasneje so postale sinonim za spol, kar velja še danes. Povsem lahko bi se zgodilo, da bi barve šle ravno v nasprotno smer: roza za dečke in modra za deklice.  

V članku, ki je bil junija 1918 objavljen v Earnshaw's Infants' Department, je pisalo: »Splošno sprejeto pravilo je, da je roza barva za dečke in modra za deklice. Razlog je v tem, da je roza bolj odločna in močna barva, zato tudi bolj primerna za fanta, medtem ko je modra, ki je bolj občutljiva in nežna, lepša za dekle.«

Druga pravila, ki so jih tedaj uvedli, so dejala, da je modra primerna za svetlolasce, roza pa za rjavolasce. Tudi barva oči je imela svojo vlogo: modra je primerna za modrooke, roza pa za rjavooke dojenčke.

Po letu 1927 je Time objavil grafikone, katere barve so primerne za kateri spol, medtem ko so  samostojne prodajalne staršem dajale nasvete, katera barva je ustrezna za njihovega otroka.

Roza in modra sta postali norma leta 1940 z vzponom proizvajalcev in trgovcev na drobno. Dojenčice so nosile roza in dojenčki modro. Vendar so se naslednje generacije uprle tej opredelitvi .

Žensko osvobodilno gibanje v letu 1960 je povrnilo nevtralnost in deklice so zopet oblačili v bolj »fantovska« oblačila. Feministke so bile prepričane, da če bodo dekleta oblačile kot fante, ne bodo več v podrejeni vlogi in bodo imele več možnosti in se bodo počutile svobodnejše.

Tako v katalogih dobri dve leti ni bilo opaziti roza oblačil.

Trgovci so kaj hitro ugotovili, da bolj ko se usmerijo v spol, več prodajo.

Spolno nevtralna oblačila so se obdržala do leta 1985, ko je postalo popularno prenatalno določanje spola. Starši so bili navdušeni nad tem, da so zvedeli za spol otroka. Tako niso postala popularna le na spol vezana oblačila, ampak tudi vsa oprema za dojenčka.

Svoje je dodalo tudi trženje. Trgovci so ugotovili, da bolj ko se usmerijo v spol, več prodajo. Tako so celo plenice barvali tako, da so bile modre »zanj« in roza »zanjo«.

Potrošništvo pa ne dosega le odraslih, temveč tudi otroke. Ti se pri 3 letih že zavedajo svojega spola, vendar pa o njem šele pridobivajo pravo podobo. In kot si hitro predstavljajo, da biti ženska pomeni to, da imaš dolge lase in krilo, s svojim spolom hitro povežejo tudi barvo oblačil. Vprašanje pa je, kako takšno identificiranje v rani mladosti vpliva na otrokov razvoj …

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Čudovita princesa

29. marec 2019 ob 17.30

Cerklje, Koper, Celje, Novo mesto,
Ljubljana