V naši družini skrb za okolje jemljemo resno. Ne zadovoljimo se z ugašanjem luči, ločevanjem odpadkov in kupovanjem domače zelenjave. Naša družina je zares ekološka.
Včasih smo živeli običajno. Sesalec je brnel po vsakem obroku, na polici v kopalnici so stala agresivna čistila, za nedeljsko kosilo je bila vključena pečica plus mikser plus trije lonci na štedilniku. Bili smo izmučeni. Sesalec je imel neprestano polno vrečko. Kopalnica kljub vsem čistilom ni bila nikoli zares čista. Odtisi otroških prstkov so se na oknih pojavili pol ure po zadnjem čiščenju. Kot bi šlo za čarovnijo!
Nato se nam je posvetilo. Preklopili smo na zeleno.
Nepoučeno oko bi ob pogledu na naša kuhinjska tla pomislilo, da gre za kupe drobtin, ki so se nabrale od zajtrka, kosila in večerje. Napaka! Naša tla so dokaz, da dejavno varčujemo z električno energijo, zaradi česar sesalec počiva v kotu.
Kadar boste naše otroke videli v majicah, na katerih se jasno poznajo ostanki malice, mene pa v ne-najbolj-brezhibnih kavbojkah, se spomnite, da varčujemo z vodo in pralnim praškom. Tudi posteljnino bi lahko menjali bolj redno, pa se spomnimo na okolje in si rečemo: »Ah, nekaj dni bo že še zdržala.«
V kopalnici se nam nabira vodni kamen, saj varčujemo s čistili. Okna brišemo le občasno, saj smo se odtise dlani naučili dojemati kot svojevrstno umetniško delo. Tako rekoč kot sodobne družinske vitraže.
Kupi drobtin pod mizo? Napaka! Le dejavno varčujemo z električno energijo, zaradi česar sesalec počiva v kotu.
Trava na vrtu ni podobna angleški travici naših sosedov, da ne bi porabili preveč elektrike s košenjem. In plevel, ki se razrašča med gredicami, seveda gojimo namerno – zaradi blagodejnega kisika, ki ga proizvaja.
Pri pripravljanju kosila varčujemo s posodo, zato pogosto jemo enolončnice, rižoto ali piščanca-zelenjavo-krompir v pečici. Karkoli, pri čemer se umaže en sam lonec. Namesto električnih multipraktikov pa na pomoč rajši pokličemo otroke.
V vrtec vsak dan zamujamo, ker se namesto z avtom odpravimo peš. Res, da za pot porabimo trikrat več časa (še posebej, če se moramo ustaviti ob kakšnem gradbišču), ampak vsaj toplogrednih plinov ne proizvajamo.
In zvečer se v skrbi za čisto okolje stisnemo na kavč, pod eno samo lučko, in skupaj beremo pravljice. (Seveda samo zato, da ne trošimo elektrike s televizijo ali računalnikom.) Nato gredo otroci spat in kadar se ponoči zbudijo, ker jih zebe, jim ne povečamo gretja, ampak kar sami pritečejo na gretje v najino posteljo.
Pa naj še kdo reče, da je zeleno življenje za družino z majhnimi otroki prezahtevno, predrago ali da vzame preveč časa. Brez skrbi za okolje si naša družina življenja sploh ne predstavlja več. Ni si oddahnilo samo okolje, ampak predvsem mi. Naj živi ekologija!
Foto: oprah.com
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!