Kot kristjanka si otroke želim vzgojiti »svetopisemsko«, torej tako, kot si želi Bog. A kaj to pomeni? Starozavezna šiba? Novozavezna ljubezen? Kaznovanje in disciplina? Kaj Bog od mene zares želi?
Priznam, da se v to dolgo nisem poglabljala. Zanimalo me je sočutno, rahločutno in povezovalno starševstvo, navduševala sem se nad Jesperjem Juulom. Nekega dne pa me je zadelo. V središče vzgoje ves čas postavljam svojega otroka, sebe in moža ter naš odnos. Kar je seveda zelo pomembno. A kje je tu Bog? Kakšen načrt za starševstvo ima On?
Bog uporablja družino za uresničitev načrta Ljubezni
Ko mi je v roke prišla knjiga Biblical Parenting (Svetopisemsko starševstvo), ki jo je napisal ameriški protestantski pastor Paul Bucknell s svojo ženo, me je najprej nagovorilo, da je Bog tisti, ki je ustvaril družino in ki družino uporablja za uresničitev svojega načrta Ljubezni. Ključno vprašanje pri vzgoji torej ni, kako vzgojiti samostojne, izpolnjene, odgovorne in srečne posameznike, ampak kako vzgojiti otroke tako, da bodo služili Bogu in ljudem ter ljubili Boga, bližnjega in samega sebe.
Zelo me je nagovorila podoba pastirskega usmerjanja. Pastir ljubi svoje ovce in je zanje pripravljen tudi umreti, a hkrati jim jasno postavlja meje in jih vodi.
Če želimo otrokom pokazati, h kakšni ljubezni in služenju nas kliče Bog, pa moramo starši najprej graditi svoj odnos z Bogom in med seboj, v zakonskem odnosu. To je temelj, brez katerega se podre (ali pa počasi kruši) tudi še tako dobronamerna vzgoja.
Starša kot pastirja, ki usmerjata otroka
Kakšna je vloga staršev v »svetopisemskem starševstvu«? Tako kot Jezus kot pastir vodi svoje ovce k Očetu, tako oče in mama vodita in usmerjata svoje otroke k tistemu, kar je dobro in pravilno, k Bogu.
Protestanti pri tem radi uporabljajo podobo pastirske palice, ki jo pastir – v skladu s starozaveznimi pravili – uporablja tudi za fizično kaznovanje neubogljivih »ovac«. Pri tem sicer ne gre za pretepanje v jezi, ampak za usmerjanje otroka s pomočjo telesne bolečine.
Sama se kot nasprotnica takšnega ali drugačnega fizičnega nasilja nad tem delom nisem mogla navdušiti. Zelo pa me je nagovorila podoba pastirskega usmerjanja. Pastir ljubi svoje ovce in je zanje pripravljen tudi umreti, a hkrati jim jasno postavlja meje in jih vodi. Takrat, ko je jasno, kaj je pravilno, potrebno, varno, dobro …, pastir ne popušča, ampak ovce ljubeče, vztrajno in potrpežljivo usmerja na pravo pot.
Tu pa se seveda postavi tudi vprašanje kazni. Na kakšen način otroka usmerjati, kadar odpovedo ljubeče besede in razumsko prepričevanje?
Svetopisemsko starševstvo ne more biti drugačno kot sočutno
Naš Bog je Bog usmiljenja in odpuščanja. Nenehno nas opominja in nam odpušča, vzgaja nas potrpežljivo in ljubeče. Vabi nas k dobremu, k resnici. Vsak dan, ne glede na to, kaj smo počeli včeraj. Hkrati nam jasno postavlja meje, ne popušča v svojih zahtevah in trdno drži krmilo v svojih rokah. Vsekakor ga ne moremo opisati kot Očeta, ki otrokom dovoli, da brez posledic počnejo, kar koli jim pade na pamet.
Kako zelo podobno nalogi, ki jo imamo starši! Kolikokrat bi Bog nad nami lahko obupal, nas stresel s kakšno strelo ali potresom, da bi ga vendarle nehali lomiti, pa nas namesto tega ljubeče, potrpežljivo in sočutno znova povabi k sebi.
Disciplina kot duhovna in moralna vzgoja
Papež v Radosti ljubezni piše, da moramo starši otroke naučiti, da imajo slaba dejanja posledice, jih vzgajati k sočutju do drugih in k temu, da bodo znali popravljati krivice, ki jih povzročijo (prim. Radost ljubezni 268). Besedilo govori tudi o kaznovanju in disciplini. Disciplina se v slovenščini sliši grozeče, kot slepo podrejanje avtoritarnim in brezčutnim pravilom. A izvirni pomen (ki se je v italijanščini in francoščini ohranil), pomeni duhovno in moralno vzgojo.
Če Boga postavimo v središče vzgoje, smo gotovo na pravi poti.
In kazen? Je kazen tepež? Vpitje? Zame je kazen logična posledica določenega slabega dejanja. Če otrok z avtomobilčkom tepe bratca po glavi, mu vzamem avtomobilček. Če noče dati roke, ko gremo čez cesto, končamo s sprehodom in se vrnemo domov. Je to kazen ali posledica? Mislim, da gre le za vprašanje terminologije. Kar je bistveno, je, da otroci na ljubeč način spoznajo, da imajo njihova dejanja, naj bodo dobra ali slaba, svoje posledice.
Pogled, uprt v Boga
Kaj je torej bistvo »svetopisemske vzgoje«? Molitev za otroke in z otroki. Blagoslavljanje. Zgled dejavne osebne vere in ljubezni. Usmerjanje in vzgajanje s potrpljenjem, ljubeznijo in vztrajnostjo. Tudi takrat, ko se nam s tem res ne ljubi ukvarjati in bi pred upornim otrokom najraje dvignili roke.
Predvsem pa pogled, uprt v Boga. Če Njega postavimo v središče vzgoje, če Njega prosimo za nasvet in Svetega Duha, če svoje otroke usmerjamo k Njemu kot edinemu in končnemu cilju življenja, smo gotovo na pravi poti.
Foto: universal.org.ar, lbctituswomen.files.wordpress.com
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
