Kako sem si nehala dopisovati po Facebooku in začela pisati pisma

Agata Hren
Piše: Agata Hren
Sobota, 28. maj 2016, 16:00
Image
pismo

Moja zgodba, kako sem vzljubila pisanje pisem, se je začela, ko sem spoznala A. Ne ravno takoj. Najprej sva se zapletli v besedne, izmenjujoče se romane – preko Facebooka.

Na neki točki pa je dozorela ideja, da to ni to in sem jo prosila za naslov (vsaj zdi se mi, da sem bila jaz:)).  Od takrat je bilo zapakiranih in poslanih že lepo število pisem ter vse kaže, da ne bova prenehali.

V čem je privlačnost pisem?

Zakaj bi v času, ko nam elektronska pošta in vsa socialna omrežja omogočajo hitro in enostavno pošiljanje sporočil, stopili korak nazaj in v roke vzeli pisalo in papir? Zato ker privlačnost ni vedno v hitrosti in poenostavljenosti.

Ko sem pisala kaj na računalnik, je bila moja pozornost povsem razdrobljena, hkrati je bilo zraven čisto preveč motečih dejavnikov. Odprt brskalnik ti daje na voljo informacije takoj, ko pomisliš, da bi jih potreboval. Če se med pisanjem spomniš, da moraš pogledati še, kje kupiti dobro lepilo, je velika verjetnost, da se boš tega lotil takoj in vsaj za nekaj časa pisanje prekinil. Tudi kadar sem svoje spontane vzgibe uspela brzdati, ni šlo gladko. Ker sem bila virtualno dostopna, me je pogosto zmotil zvonček, ki je naznanil, da sem dobila sporočilo in nekdo čaka moj odgovor ...

Pisma pa ti omogočajo še veliko več kot le sorazmerno nemoteno pisanje. S pismi gre počasi. Nisi pod pritiskom, da v trenutku odgovoriš, ker prejemnik pričakuje tvoj odgovor. Pisma ti omogočajo več premisleka, lahko jih pišeš počasneje in kjerkoli. Medtem ko sam računalnik že povezujemo z delom in obveznostmi, je nekaj povsem drugačnega z nalivnikom in papirjem, ki ju lahko vzameš kamorkoli in je to tvoj čas za sprostitev in umiritev. To lahko deluje nadvse terapevtsko!

Pri pismih imaš tudi manj možnosti za naknadno preoblikovanje. Sama vem, da mi je to vedno vzelo še več časa kot samo pisanje, saj sem se čisto preveč ukvarjala s tem, ali je vse lepo in prav napisano. Pisanje pisma pa je bolj kot počasen, premišljen pogovor. Izlivanje misli na papir in dovoliti, da ostanejo takšne, kot so.

Še veste, kako je danes dobiti v nabiralniku - pismo?

Če si želite dopisovanja kot včasih, vam svetujem, da si izberete osebo, s katero si lahko delite svoj notranji svet, svoje mišljenje, razmišljanje. Ravno za takšna pisanja so lahko pisma, zapakirana v kuverto z znamko, velikokrat primernejša kot elektronska pošta.

Klasičnega pisma v nabiralniku ne dobiš vsak dan, zato je tudi manj verjetnosti, da bi prejemnik nanj pozabil, kot se v poplavi elektronske pošte povsem z lahkoto zgodi.

Pisma so sredstvo poglobljene komunikacije. Občasno me ob kakšnem prijatelju, s katerim se vidiva skoraj vsak dan, spreleti, da bi si morala pisati pisma! Pismo je monolog, ki ga ne more nihče prekiniti, nihče ti ne more skočiti v besedo, kar ti omogoča, da svojo misel uspešno razviješ na način, kot bi si želel. Lahko poveš vse, kar ni garantirano, da bi ti uspelo v pogovoru.

In na koncu koncev je zares poseben občutek, ko te v nabiralniku pričaka pismo! Če želite koga zares prijetno presenetiti, mu napišite pismo! :)

Foto: asylumconnect.org

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Čudovita princesa (9. do 12.)

18. oktober 2019 ob 17.30

Sveti Duh pri Škofji Loki, Ljubljana, Sveti duh, Nova Gorica,
Maribor