Kako otrokom približati Sveto pismo?

Uredništvo iskreni.net
Nedelja, 17. januar 2016, 5:46
Image
full davidgoliath
Posilstva, incest, homoseksualnost, umori, poligamija. Kako otrokom odgovoriti na vprašanja o zahtevnih svetopisemskih odlomkih? Kaj nam hočejo povedati? Kaj je moralno? In kaj počne Bog?

Saj veste, še posebej tiste grozljive zgodbe, ki si jih z lahkoto predstavljamo v kakšnem senzacionalističnem tabloidu. »Junak, ki se vrača z vojne, se zaobljubi, da bo žrtvoval prvega človeka, ki mu pride nasproti. In skozi vrata stopi – njegova hči« (Sod 11)! »Kralj si za ženo vzame soprogo svojega vojaka. Vojaka da prej ubiti« (2 Sam 11). »Ljubosumni bratje najmlajšega prodajo kot sužnja, očetu pa rečejo, da so ga požrle divje zveri« (1 Mz 37).

Zgodba o človeški potrebi po Odrešeniku

Sveto pismo ni knjiga pravil ali knjiga o popolnih junakih. Zato moramo otroke naučiti, kako brati Božjo besedo in si iz posameznih zgodb ustvariti širšo sliko. Še posebej Stara zaveza ni zbirka basni, ki bi nas navdihnile, da postanemo boljši ljudje. Bolj gre za realistični opis človeške narave. Čeprav govori tudi o junakih, so junaki večinoma ljudje s slabostmi in napakami, ki ne dobijo ravno priznanja za svojo popolnost!

Čeprav Sveto pismo govori tudi o junakih, so junaki večinoma ljudje s slabostmi in napakami, ki ne dobijo ravno priznanja za svojo popolnost!

Človeštvo pozna številne strašne zgodbe, ki jih Sveto pismo ne prezre, ampak se jih oprime, jih prizna za svoje in nam da Odrešenika, ki stvari postavi na svoje mesto.

Otrokom lahko razložimo, da svetopisemski opisi zločinov in napak ne pomenijo, da se Bog z njimi strinja. Nekatere zgodbe se nam zdijo problematične, ne le zaradi grozovitega obnašanja, ampak tudi zato, ker zgodbi ne sledi vedno konec, ki bi ga pričakovali. A na koncu vendarle pride do pravega izida: Bog ljudi ne pušča v naši lastni zmešnjavi, ampak nam pošlje svojega Sina, ki nas reši in pripelje v svojo družino.

Kaj in koliko povedati?

Svetopisemski opisi zločinov in napak ne pomenijo, da se Bog z njimi strinja.

V svetopisemskih zgodbah je veliko upanja. Skozi njih se prepričamo, da Bog nad našimi neuspehi ni nikoli presenečen, ampak ima za nas načrt. Otroke lahko spomnimo na Petra, ki je Jezusa zatajil, pa ga je ta še vedno ljubil. Ali na Davida, prešuštnega morilca, ki je opisan kot mož, ki je »z vsem srcem hodil za Bogom«.

Z otroki se odkrito in pošteno pogovarjajmo o svojih občutkih ob branju zgodb. Paziti moramo le, da to počnemo na način, ki je primeren otrokovi starosti.

Predšolski otroci

Številne svetopisemske zgodbe za predšolske otroke še niso primerne, saj jih ne bi mogli razumeti. Zato z njimi rajši malo počakajmo. Če nam postavljajo vprašanja o nečem, kar so slišali, se osredotočimo predvsem na to, kar vemo o Bogu.

Številne svetopisemske zgodbe za predšolske otroke še niso primerne.

Lahko jim povemo: »Če se spomnimo, kakšen je Bog, nam to vsak dan pomaga. Bog je ljubeč, močan in moder. Nekatere zgodbe iz Svetega pisma nam želijo povedati, kako močno ljudje potrebujemo rešitev. Druge nam pripovedujejo, kako dober je Bog, ki nas rešuje. Ljudje včasih delamo in govorimo grde stvari, toda Bog je tisti, ki nam najbolje pomaga in nas ozdravlja.«

Otroci 6 – 10

Otroci v tej starostni skupini so že izpostavljeni temačnim pripovedim, saj pogosto prerastejo »svetle« različice otroških Svetih pisem. Čeprav so včasih še premajhni, da bi v polnosti razumeli človekovo grešno naravo, lahko z njimi vseeno odkrito načnemo nekatere od teh pripovedi. Cilj je poudariti, kakšen je Bog in kakšni smo ljudje.

Otrokom povejte, da Sveto pismo ni knjiga o najboljših ljudeh v zgodovini.

Otrokom povejte, da Sveto pismo ni knjiga o najboljših ljudeh v zgodovini. Sveto pismo je zgodba o odnosu Boga do nekaterih resnično pokvarjenih ljudi. »Prav je, da beremo takšne zgodbe, saj nam pokažejo, kako rad ima Bog tudi ljudi, ki so zagrešili res grozne stvari. To je dobra novica, saj vsi ljudje počnemo tudi slabe stvari.«

Otroci nad 11 let

Ko otroci odraščajo, nadaljujemo z zidanjem temeljev o človeški potrebi po Odrešeniku in Božji izpolnitvi te potrebe.

Ob odlomku si vedno zastavimo dve vprašanji: »Kaj mi besedilo pove o naravi Boga, ki nas rešuje?« in: »Kaj mi besedilo pove o naravi človeka, ki potrebuje rešitev?«

Nič hudega, če se otrokom pojavljajo dvomi.

Ti dve vprašanji nam pomagata razumeti, da je Bog svet, mi pa ne, da je Bog vsemogočen, mi pa ranljivi, da je Bog usmiljen, mi pa usmiljenje potrebujemo. Morda Kristus v besedilu ni omenjen, toda zaradi prikaza Božje in človeške narave postane potreba po njegovem prihodu očitna.

Bog nam bo dal modrost, da otroke vodimo k resnici

Nič hudega, če se otrokom pojavljajo dvomi. Z dvomi so se soočali celo Jezusovi učenci. Še njegovi najbližji niso verjeli, da je v resnici vstal od mrtvih!

Otrokom lahko povemo, da dvom Boga ne zadržuje, da nam ne bi mogel biti blizu. »Jezus nas prosi, naj verujemo vanj, in nam odpušča trenutke, ko ne. Iskren dvom ni slab. Jezusa ne skrbi moč tvoje vere. Kar šteje, je moč Tistega, na kogar se tvoja vera opira.«

Ko z otroki beremo Sveto pismo, se morda počutimo negotovi in slabo pripravljeni. Vendar se ne smemo izogibati »vročim« debatam. Če nas vodita vera in ljubezen ter si otroke želimo voditi k resnici, nam bo Bog podaril milost in modrost, ki ju potrebujemo.

Vir: focusonthefamily.com
Prevod: Eva Markovič

Foto: bilan.ch

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Čudovita princesa (9. do 12.)

18. oktober 2019 ob 17.30

Sveti Duh pri Škofji Loki, Ljubljana, Sveti duh, Nova Gorica,
Maribor