Kako naredimo velikonočno butaro iz zelenja?

Petra Lukan
Petek, 22. marec 2013, 12:12
Image
butare01

Pogosto se nam zgodi, da velikonočno butarico kje le na hitro kupimo. A zakaj ne bi z izdelavo butar iz zelenja naredili dogodka za vso družino?

Eden mojih najlepših in najzgodnejših spominov je nabiranje zelenja za velikonočno butaro. Spomnim se velike dedkove dlani, ki me je vodila po gozdnih poteh, in njegovega glasu, ki je razlagal, kaj nabirava in zakaj. Ko v teh dneh razmišljam, kdaj bomo sedaj kot družinica šli v gozd, me po eni strani preplavijo lepi spomini, po drugi strani pa razmišljam o tem, kako se tako znanje in tradicija hitro izgubita. Izdelava butaric se namreč razlikuje iz kraja v kraj, znanje pa se prenaša iz roda v rod …

Zakaj cvetna nedelja in zakaj butarica?

Pot, postlana z oljčnimi in palmovimi vejami ter cvetjem (ki jih danes nadomeščajo butarice), je bila dobrodošlica Jezusu, ko je (po obuditvi Lazarja) veličastno prispel v Jeruzalem. Obredi cvetne nedelje (torej zadnje nedelje pred veliko nočjo) nas spominjajo na to veselo dogajanje ter hkrati pripravljajo na dogodke velikega tedna.

Med obrede cvetne nedelje spada tudi blagoslov butaric. Ta navadno poteka pred cerkvijo, nato pa se začne sveta maša.

Tradicija velikonočnih butar sega v 9. stoletje, butarice pa se po slovenskih pokrajinah zelo razlikujejo med seboj (tako po obliki in izgledu kot po imenu). Narejene so iz zimzelenega rastlinja ali iz obarvanih oblancev.

Iz česa je butarica sestavljena?

Izdelovanje butar je od kraja do kraja različno, kot so različni tudi pomeni posameznih rastlin v butari. V Šentjerneju (Dolenjska) osnovo butare predstavljajo palice različnih grmov: leske, mačice, bezga, dobrovite in drena. Vse palice so v butari po tri, razen mačic, ki jih je lahko več.

                                     

butare dobrovita

Dobrovita

Ostale rastline, ki se pritrdijo na osnovo, pa so žimberc (imenovan tudi žingerc), ki v obliki venčka predstavlja Jezusovo trnjevo krono, virh (rastlina z ledvičastimi listi in rjavo rdečimi cvetovi), ki predstavlja vir življenja, pušpan, ki pomeni zaščito (za streho in hišo) pred neurjem ter brin, ki simbolizira trpljenje. Poleg navedenih rastlin pa se seveda uporablja tudi bršljan (za butarico je najlepši tak s čim večjimi listi in čim več jagodami).

Na vrhu butare je lahko okras, kot so na primer narcise ali cvetoča forzicija.

V butarico lahko vpletemo tudi po eno vejico domačega sadnega drevja (da bi sadno drevje dobro obrodilo), seno (za blagoslov živine) in kakšno jabolko (za ljudi).

Veje in zelenje so navadno povezani z belim trakom. Trak razen estetskega videza nima posebne vloge; včasih so ga potrebovali predvsem fantje, ki so butare nosili na ramah (z razliko od deklet, ki so butare nosile v rokah). 

                                               

butare puspan

Pušpan

Kako naredimo butaro?

Načinov izdelave velikonočne butarice je veliko – odvisno od materiala, ki ga imamo na voljo, kakšno in kako veliko butaro želimo ipd. V nadaljevanju najdete enega izmed načinov, kako naredimo butaro iz zelenja (iz prej navedenih materialov).

Najprej odrežemo palice v velikosti, ki jo želimo za butaro (upoštevati je potrebno tudi to, da potrebujemo približno 15 cm za držalo). Palice iste vrste položimo skupaj eno zraven druge, naslednjo vrsto palic pa na prvo vrsto. In tako nadaljujemo z vsemi palicami, ki jih imamo. Pomembno je, da so palice na vrhnjem delu poravnane.

Na sredino kupa položimo liste virha in žingerca, na zgornji konec palic pa cvetlice (cvetovi morajo biti nad palicami). Nato palice previdno stisnemo skupaj (previdno, da listki ne padejo ven, da cvetlice ne uidejo, da so lepo poravnane … (Dodaten par rok tu pride prav!) ter jih začnemo na vrhu z vrvico previdno (a močno) povezovati. Ko pridemo do najkrajše izmed palic, z močnim vozlom povezovanje zaključimo. Pri dnu palice pristrižemo, da so vse enake velikosti.

                                           

butare forzicija

Forzicija

Nato vzamemo bel trak in na vrhu povezanih palic naredimo močan vozel. Na vrh butare (okoli cvetov) najprej položimo vejice pušpana ter vse skupaj močno povežemo s trakom. Nato nadaljujemo z vejicami bršljana.

Vejice, ki imajo veliko jagod, uporabimo na zgornjem koncu butare (zaradi večje teže teh vejic butara lepše stoji). Pazimo, da so vse vejice enakomerno razporejene in da je gostota listov (v kolikor je pač možno) enaka ter toliko gosta, da prekrije bel trak. Vejice sproti povezujemo. Delo bo lažje, če butaro obrnemo navzdol, saj bo tako bršljan lepše poravnan. Ko pridemo do približno spodnje tretjine palic, palice enakomerno prekrijemo z belim trakom. Zaključimo tako, da trak na spodnjem koncu “skrijemo” med palice.

Butaro obrnemo pokonci ter pregledamo, če je listje povsod enakomerno porazdeljeno, če se kje vidi bel trak … Nepravilnosti popravimo z nežnimi potegi, vendar je potrebno paziti, da s tem ne izvlečemo kakšne vejice. 

Kam z blagoslovljeno butarico?

Blagoslovljena butarica ima različne namene. Ponekod se razdre in se zelenje razporedi po vseh prostorih v hiši (za blagoslov). Zelenje se lahko odnese tudi na vrt, polje ali hlev. Tako butara v hiši ostane do naslednje cvetne nedelje. Kjer je v butarici tudi jabolko, po blagoslovu vsak član družine dobi en košček, seno pa dobi živina.

                           

butare02

Ponekod butaro po blagoslovu preprosto zažgejo v peči in na ta način z dimom blagoslovijo celoten dom.

Sprehod v gozd in izdelava butare nas lahko spodbudita, da bo doživetje cvetne nedelje še globlje. Ni tako zelo bistveno, kaj v butarico vpletemo; pomembneje je, o čem pri izdelavi butarice in nato pri blagoslovu razmišljamo, ter da nas izdelava poveže kot družino.

Za še več dobrih vsebin.
Pomladna donacijska akcija se končuje. Podprite nas še danes!
0€
25.200€

44%

11.119€
Akcija se zaključi:
17.06.2019

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.