Kako jezo uporabiti pozitivno?

Nedelja, 14. februar 2016, 5:59
Image
jeza

Ko sva z očetom pred leti gledala košarkarsko tekmo, mi je ob pogledu na enega igralca rekel: »Ta je jezen, ta ne bo nič naredil.« Odvrnil sem mu: »Ati, ko jaz igram, sem najboljši takrat, ko se razjezim.«

Med Slovenci in še posebej med slovenskimi katoličani je čutiti, da smo ponižen narod, ki se ne jezi. Raje naredimo kakšen samomor več, kot da bi sosedu kakšno zabrusili.

Jeza v nas prebudi branitelja

Čeprav imamo o jezi negativne predstave, je bila jeza položena v človekovo naravo izključno s pozitivnimi nameni. Jeza nam da veliko mero energije in moči, hkrati pa nam omogoča zaščito pred krivicami. Naredi nas branitelje, čuvaje svetih stvari.

Jeza je povezana s tistim delom naših možganov, ki so zadolženi za preživetvene in obrambne funkcije.

Zdravnik in družinski terapevt Daniel Siegel pravi, da je jeza povezana s tistim delom naših možganov, ki so zadolženi za preživetvene in obrambne funkcije. Ti najmočneje delujejo takrat, ko naši možgani nezavedno ocenijo, da nam grozi velika nevarnost. Telo se na ta način organizira tako, da vse svoje moči posveti reševanju iz ogrožajoče nevarnosti.

Poleg tega prava jeza okrepi posameznikovo samozavest. Pri mnogih fizičnih obračunih naših mladoletnikov najbolj nastradajo tako imenovani dobri in pridni fantje, ki jih starši niso naučili postaviti se zase. Govorili so, naj se izogibajo težavam, naj bodo do vseh prijazni in naj nikomur ne naredijo nič žalega.

Omejeno funkcioniranje

V času jeze je naš pogled usmerjen izključno na tisto stvar, za katero smo ocenili, da nas ogroža. Ta problem skušamo odstraniti in zaščititi sebe. Prav zaradi tega v stanju jeze nismo pripravljeni poslušati drugih, njihovih argumentov, nismo sposobni sočutja, vidimo predvsem nevarnost, pred katero se je potrebno zaščititi.

Zato naše žene vedo, da ob hudi uri možje nismo sposobni opaziti njihove krhkosti, žalosti ali osamljenosti.

Možje pa po drugi strani dobro vemo, da žena, ki je jezna, lahko naše besede in argumente kaj hitro obrne čisto drugače, kot smo jih izrekli, ker jih prepoznava kot nevarnost, pred katero se je potrebno zaščititi.

Racionalno razmišljanje, reševanje medosebnih sporov, sočutje in vživljanje v drugega je v času jeze močno okrnjeno.

Zdrava jeza ne traja dolgo

Večkrat slišimo zlajnani nasvet: »Štej do 10.« Nekdo je še dodal: »Ko prideš do 8, udari, ker takrat nihče ne pričakuje.« Šalo na stran, saj jeza ni hec, četudi smo večkrat videti smešni, ko se jezimo. Še posebej takrat, ko draga reče: »Tako si privlačen, ko si jezen ...«

Vsekakor lahko iz znanosti in vsakdanjih izkušenj vemo, da intenzivna jeza ne more trajati večno. Telo je v času intenzivne jeze preveč nabito z energijo, da bi tako stanje lahko trajalo več kot pol ure; razen če gre za resnično zelo velike stvari.

Racionalno razmišljanje, reševanje medosebnih sporov, sočutje in vživljanje v drugega je v času jeze močno okrnjeno.

»Šteti do 10« oziroma »malce zadihati« niti ni tako neumen nasvet, če vemo, zakaj. Zato ker si je v tem času dobro priznati: »Jezen sem. Najraje bi nekoga mahnil.«

In če znamo poiskati še vzrok te jeze, če vidimo, da je celo upravičen, lahko v jezi najdemo energijo, ki se jo da usmeriti v konstruktivno delo za preprečitev nadaljnjih krivic.

Lahko smo jezni že na to, da se vedno jezimo. In zaradi tega, ker smo jezni na svojo lastno jezo, enkrat za vselej udarimo po mizi in se odločimo, da se ne bomo jezili v nedogled. Tudi to moč in svobodo imamo. Vendar ne brez ponižnega priznanja, da smo na tem področju slabotni.

Jeza pa, ki ne mine, je zagrenjenost, ki povzroči še več krivic. To jezo imenujemo greh.

Jeza se razreši v odnosih

Največ jeze in največ rasti je v odnosih, saj nam je lahko nekdo, ki nam v času jeze dá vedeti, da je z nami, da nas razume, vreden več kot boksarska vreča, ki bi jo takrat radi imeli pred seboj.

Jeza nam daje priložnost za vajo v iskrenosti in ponižnosti. Iskrenost ni to, da rečemo: »Moj sosed je bedak.« Tudi ponižnost ni v tem, da rečemo: »Saj sem sam še večji bedak.« Iskrenost je v tem, da si priznam, da mi je ob sosedu narastel pritisk. Ponižnost pa priznanje, da se mi je ob sosedu težko dostojno postaviti za svoje pravice.

Jeziti se je dobro na »prave« stvari

Ali bo jeza torej eden izmed naših glavnih grehov ali pa bo konstruktivno čustvo, je odvisno od tega, kam usmerimo svoj fokus. Jeza nam omogoča, da svojo pozornost usmerimo v tisto stvar, ki jo prepoznamo kot nevarnost.

Iskrenost je v tem, da si priznam, da mi je ob sosedu narastel pritisk. Ponižnost pa priznanje, da se mi je ob sosedu težko dostojno postaviti za svoje pravice.

Ko denimo najstnica zanosi, se lahko v njej zbudi veliko jeze. Lahko se jezi na fanta, ki jo je zapustil. Na družino, ki je ne razume. Lahko se jezi na tabletke, ker »niso delovale«. Dejstvo je, da je v krizni nosečnosti. Ogroženost lahko prepozna v krizi ali pa v nosečnosti.

In z močjo in energijo svoje jeze se lahko sooči s krizo ali pa z nosečnostjo. Lahko se znebi nosečnosti, ker jo razume kot grožnjo, pred katero se je potrebno zavarovati. A kriza bo ostala. Če se razjezi na krizo, se bo skušala znebiti krize in zavarovala svojo nosečnost ter ubranila svojo materinskost. Slednjemu se reče zdrava jeza.

Zdrava jeza pristoji tudi ženskam

Čeprav jeza in zaščitna vloga bolj pritiče moškim kot ženskam, jo je Stvarnik namenil tudi slednjim in prav je, da jo uporabijo, kadar je to potrebno.

Mnoge matere v strahu, da jih bodo otroci videli jezne, skrivajo svojo jezo in jo potlačijo globoko vase. Takšna jeza je nevarna. Vrne se lahko v obliki ciničnih stavkov, pikrih, hladnih besed ali celo depresije.

Mnoge matere v strahu, da jih bodo otroci videli jezne, skrivajo svojo jezo in jo potlačijo globoko vase. Takšna jeza je nevarna.

Za otroka je dolgočasno vsak dan videti mamo z železnim nasmehom. Vedno nasmejana, vedno sije sonce, vedno pripravljena, vedno nesproščena. Zakaj? Otrok želi videti mamo v vseh čustvenih barvah mavrice. Želi pa vedeti, da je mama v redu tudi takrat, ko ni vse po planu. Predvsem pa, da ga nima takrat nič manj rada.

Božja jeza je v službi Njegove skrbi za nas

Kako se je razjezil celo naš učlovečeni Bog, ko je prodajalce izgnal iz templja! Njegovi učenci so se takrat spomnili psalmistovih besed: »Gorečnost za tvojo hišo me použiva« (Jn 2,17 in Ps 69,10).

Mirno lahko rečemo, da so se tudi svetniki pošteno razjezili, ko so občutili krivico. Janez Pavel II. ob kratenju verske svobode in nespoštovanju življenja, p. Pij ob neobčutljivosti za greh, Mojzes ob malikovanju, prerok Natan ob prešuštvovanju. A tudi sveta jeza ne traja dolgo. Je v službi Božje in človeške ljubezni. Bog se jezi ob grehu svojega ljudstva, a ni zato nič manj usmiljen in nežen v sprejemanju in klicanju k spreobrnjenju.

Foto: psych2go.net

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.