Kako je moj mož prevedel Vesoljsko trilogijo C. S. Lewisa, ne da bi vedel, ali bo kdaj doživel objavo

Uredništvo iskreni.net
Sreda, 21. februar 2018, 16:00
Image

Angleški pisatelj Clive Staple Lewis je najbolj znan kot avtor Zgodb iz Narnije. Poleg teh pravljic za odrasle in še veliko drugih knjig je napisal tudi Vesoljsko trilogijo z naslovi: S planeta molka, Potovanje na Venero in Ta ogabna moč.

V prvi knjigi predstavi prebivalce Marsa, ki so še nepokvarjeni, angel Marsa pa želi izvedeti, kaj se dogaja na Zemlji, ker se je angel Zemlje izpridil in se ovil v užaljeni molk.

V drugem delu je glavni junak poslan na Venero, kjer bo pomagal, da se bosta našla začetnika življenja na tem planetu. Priča je neverjetno prefinjenemu zapeljevanju hudobnega človeka, ob čemer se kljub navidezni zmagi razodene nemoč zla.

Boj med dobrim in zlim se v vsej razsežnosti razmahne tudi v tretjem delu, le da je dogajanje prenešeno na Zemljo, v Anglijo.

Ko te knjiga prevzame ...

Že stari Latinci so dejali, da imajo knjige svojo usodo (Habent sua fata libeli). Ne le knjige, tudi njihovi prevodi. Tako je bilo tudi z Vesoljsko trilogijo.

Moj pokojni mož Jakob Emeršič je bil po poklicu in poklicanosti bibliotekar in je znal »začutiti knjige«. Tako so ga v trenutku osvojile Zgodbe iz Narnije in z velikim navdušenjem se je lotil prevajanja. Prevzel ga je Lewis, njegov način razmišljanja, največjo vrednost pa je videl v tem, kako je Lewis znal približati idejo Odrešenika v levu Aslanu.

Nato je začel prebirati Vesoljsko trilogijo. Na tiho jo je začel prevajati, z nobeno založbo se ni dogovoril za izdajo. Prevajal je vsak prost trenutek, zjutraj pred službo, po večerih, na morju, na stranišču ...

Nekega dne, po več letih prevajanja, je prišel iz delovne sobe in naznanil: »Končal sem, zdaj pa je na tebi, da vzameš besedilo v pretres in popravljanje

Jakob Emersic

Jakob Emeršič

Usoda slovenskega prevoda

Ojej! Znanstvena fantastika, ki je nikoli nisem marala! Začela sem, večkrat, pa nisem prišla dalje kot do tam, ko se v prvi knjigi srečajo Ransom ter Weston in Devine.

V tem času je moj mož zbolel in po letu in pol umrl. Večkrat me je v mislih preganjala njegova zaveza in nekega dne sem začela, počasi, a vztrajno. Besedilo me je potegnilo vase.

Založbe še vedno ni bilo in niti predstavljala si nisem, na katero se naj sploh obrnem. Potem pa se je izkazalo, da na Družini razmišljajo o prevodu. Nekako smo se našli in zadeva je stekla.

Po moževih stopinjah ...

Delo je bilo izredno zahtevno – Lewis ima namreč zelo svojstven slog. V njegovih besedilih je mnogo namigov, ki zahtevajo še posebno pozornost, in bila bi velika škoda, če bi jih prevajalec spregledal in prikrajšal bralca za spoznanje.

Moževo delo je bilo kot prva gaz v visokem snegu, ki jo je bilo treba razširiti in očistiti. A brez tega, kar je opravil on, gotovo ne bi vztrajala. Večkrat sem ure in ure premlevala kakšno komplicirano besedno zvezo, da sem dojela, kaj je želel povedati. Velikokrat sem dejala v srcu: »Ej, dragi mož, če si mi to naložil, mi pa še pomagaj.« In je.

Največje veselje pa mi je naredil vnuk, desetletni Jakob Emeršič mlajši, ki me je 14 dni po izidu poklical in mi povedal, da je prvi dve knjigi že prebral in da je zelo užival. Ne vem sicer, če je dojel vse prispodobe in povezave, vendar za to bo imel še dovolj časa.

Tudi vam želim, da bi vam prebiranje trilogije prineslo veliko lepih spoznanj o človeškem in božjem, o dobrem in zlu, o prepletanju obojega ter da bi uživali ob duhovitih opisih človeških nravi, neverjetnih pokrajin in dogodkov.

Doroteja Jakob emersic

Doroteja in Jakob Emeršič

 


Knjige lahko kupite v naši spletni trgovini ali nas obiščete v trgovini Iskreni na Nazorjevi ulici v Ljubljani.

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Čudovita princesa (9. do 12.)

4. oktober 2019 ob 17.30

Ljubljana, Slovenj Gradec, Sveti duh, Nova Gorica, Maribor,
Cerklje na Gorenjskem