Kaj ima Brezmadežna povedati mamam danes?

Mateja Kropec Šega
Petek, 8. december 2017, 5:45
Image
Marija Brezmadežna
Foto: mormons.ph
Kot žensko me je v prvi vrsti oblikovala mama. Učila in razvijala sem se predvsem ob njenem zgledu in besedah. Pozneje so se ji pridružile tudi druge ženske in pisana beseda. Vseskozi pa je bil in je moj »biti ženska« tiho presvetljen z likom Marije.

Marija je posebna žena. Kar se zavedam, sem se ob redkih svetopisemskih odlomkih, kjer nastopa, spraševala o njej, njenih čustvih, njenem strahu, njeni bolečini. Pa o tem ni napisanega skoraj ničesar.

Pravzaprav je ona v celotni zgodbi omenjena skoraj samo kot posoda, iz katere se je rodil Jezus, pa seveda kot tista, ki je ob Jezusu trpela do konca.

»V polnosti pripravi svoje telo na sprejem otročička«

Zadnja leta se mlade mamice spet vse bolj zavedajo kako pomembno je, da je telo, v katerega nameravajo povabiti novega človeka, čimbolj zdravo, očiščeno strupov, vitalno.

Premalo pa jih ob tem pomisli še na duhovni vidik. Tudi duša telesa, ki bo gostilo malo bitje, bi morala biti čista in zdrava in vitalna. To je težko, ali pa tudi ne. Imamo namreč čudovit zgled v Božji materi.

»Se znaš ustaviti in ozavestiti, kaj je res pomembno?«

Marija je bila od vselej izbrana, da bo v svojem telesu nosila božje Dete. Bog je še kako dobro poskrbel za otroka. Fizičnega udobja ni bilo preveč. Samo ravno prav za zdrav otrokov razvoj.

Medtem ko je drobno telesce raslo, je poslušalo bitje Marijinega srca, ki je bilo čisto, lahko, srečno, pošteno, začudeno, spoštljivo in globoko verno. In to je bilo najboljše možno okolje za rast Sina.

Se znamo tudi danes ustaviti pred in v nosečnosti in ozavestiti, kaj je res, res pomembno?

O, Marija, kako rada bi ti bila podobna! Glede svojih otrok imam kup strahov, dvomov in vprašanj. Pa tako majhno vero.

»Še preden rodiš, se zavedaj, da boš otroka nekoč darovala«

Še preden je Marija dobila Dete božje v svoje roke, je vedela, da ga bo morala darovati. Da je njen, hkrati pa ni čisto nič njen. Ni pa vedela, da bo – človeško gledano – še najbolj njen v tistih trenutkih življenja, ki bodo najtežji.

Takrat, ko bo morala Jožefu in staršem povedati za svojo nosečnost, takrat, ko bo iskala topel in suh prostor, da bo rodila, pa takrat, ko se bo Jezus izgubil v templju in ga bosta z Jožefom v strahu in skrbeh iskala, pa na poti trpljenja in smrti na križu. Ostalo življenje pa bo besede in dogodke, ki jih je doživela in slišala že pred in ob Jezusovem rojstvu, dolga leta nosila in premišljevala samo v srcu.

Kup vprašanj in nobenih odgovorov. Samo tiha, vdana vera. O, Marija, kako rada bi ti bila podobna! Glede svojih otrok imam kup strahov, dvomov in vprašanj. Pa tako majhno vero. In kar naprej želje, da bi šle stvari (vsaj malo bolj) po moje.

»Čutim tvoje napore, bolečine, grešnost ... in Bogu šepetam prošnje zate«

Nas je odrešil Križani. Bog nas pozna in ve česa (ni)smo zmožni. Ve za vse naše boje in ve, da ga kljub vsemu kar naprej potrebujemo, da nas potiska, vleče, nosi, pobira, podpira in usmerja nazaj v pravo smer. Ob vsej obilni pomoči pa se še kar naprej spotikamo in poslušamo sladke besede skušnjavca.

Marija pa je bila tega obvarovana od trenutka spočetja. Nikoli ni bila razdvojena med spoštljivo ljubeznijo do Boga in posvetnimi željami.

Pravzaprav si z lahkoto predstavljam, da je najsvetejša med ljudmi tudi v večnosti čisto, čisto blizu Boga. In ker je žena in mati, natančno čuti vso našo bolečino in grešnost.

Čuti ves napor, ki je potreben za gradnjo in vzdrževanje ljubečega odnosa med možem in ženo. Ve, da spočenjanje novega življenja ni v naših rokah. Razume težke nosečnosti in stiske poroda. Z nami sočutno doživlja bolečine, ki jih prinaša vzgoja otrok. Nas objema, ko žalujemo.

O, Brezmadežna, tvoja luč naj sveti, da se, še posebej matere, ne izgubimo. Hvala, ker si nam tako blizu.

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Čudovita princesa (9. do 12.)

4. oktober 2019 ob 17.30

Ljubljana, Slovenj Gradec, Sveti duh, Nova Gorica, Maribor,
Cerklje na Gorenjskem