Jezus … pa kaj ti ni bilo jasno?

Lucija Čakš
Ponedeljek, 25. december 2017, 16:00
Image
jezusovo rojstvo
Foto: wallpapercave.com

Jezus, že kar dolgo ti nisem pisala pisma. Ampak danes je tvoj rojstni dan. In prav je, da si ob tej priložnosti zate vzamem malo več časa.

Včasih se mi zdi, da pri nas, mamah, za božič nisi v ospredju ti. S tem ne mislim samo na to, da se praviloma preveč ukvarjamo s pospravljanjem, kuhanjem, peko, krašenjem (hiše, sebe in otrok), čeprav prevečkrat drži tudi to.

Ampak v mislih sem imela tudi, da se v duhovnosti in premišljevanju tvojega rojstva najbolj poistovetimo z Marijo. Ker smo mame, se lahko mnogo bolje vživimo v njeno stisko potovanja v visoki nosečnosti, rojevanja v tujem kraju, med tujimi ljudmi, namesto doma, in to še ob ne ravno primerni infrastrukturi ... In nam je božična skrivnost zato toliko bolj nepojmljiva.

Ampak dlje kot sem mama in večji kot so moji otroci, Jezus, čedalje bolj razumem tudi nepojmljivost tega, da si bil nekoč ti otrok. Mnogi pravijo, da je največja veličina učlovečenja, da si dal za nas svoje življenje. Saj imajo prav, a da si ga lahko dal, si ga moral najprej sprejeti. In to, Jezus, je meni največji čudež.

Dlje kot sem mama in večji kot so moji otroci, Jezus, čedalje bolj razumem tudi nepojemljivost tega, da si bil nekoč ti otrok.

Že biti človek je za Boga precej nelagodno – biti ujet v telesu, v sedanjem času za nekoga, ki je vajen potovati s hitrostjo misli, ne le na razdalji, ampak tudi v času. Potem pa pomislim še, da od vseh oblik človeškega bivanja nobena ni manj udobna kot biti dojenček ali otrok nasploh.

Če si mislil, da ob vsem tarnanju, kako težko je s tremi majhnimi, nisem opazila, kako težko je včasih šele njim – no, sem. Res sem!

Kako težko je biti novorojenček. Kako naporno se je že samo roditi! Ljudje se svojih porodov ne spominjamo in nam uide iz glave, da si kar naporno delo na svoj rojstni dan opravil tudi ti, Jezus, ne le Marija.

Pa kako zmedeni so za dojenčka prvi dnevi, tedni – ko ne vejo, kaj jih zvija po trebuhu in zakaj, ne vejo, kaj početi z vsemi novimi občutki niti kako jih izraziti. Ko je že samo prehranjevanje tak gromozanski fizični napor, da jih po vsakem obroku premaga spanec. In ti, Jezus, si bil nekoč tako nebogljen dojenček.

In kako naporno je biti malček! Toliko stvari, ki jih še ne znajo, pa bi jih radi – govorili, hodili, tekli, se oblekli in obuli. Vse srkajo vase, čeprav polovice vsega sploh ne razumejo, in od obilice impulzov se jim včasih enostavno strga film, ali pa se začnejo od utrujenosti dreti. In ti, Jezus, si bil nekoč tak srkajoči malček.

Jezus, ti vse najboljše že imaš, zato pa imam prošnjo zate. Pomagaj mi, da bom tebi in ljudem okrog sebe v letu, ki prihaja, znala in zmogla dati vse najboljše, kar imam in znam.

Potem otroci nekoliko zrastejo, vse več razumejo, vejo in znajo. A so zato vse bolj dojemljivi za srčne bolečine, za to, če je nekdo nesramen do njih, če jih nekdo ne mara, zafrkava ali se jim posmehuje. In ti, Jezus, si bil nekoč prav tak ranljiv otrok.

Do opazovanja najstniških nerodnosti iz druge roke pri svojih otrocih še nisem prišla. In zdi se mi, po svoje, da v tistem obdobju že nisi bil več tako tipično človeški – vsaj sodeč po epizodi z romanjem v Jeruzalem, ko si imel 12 let. Pa vendar – gotovo si bil tudi štorast najstnik, ki se je verjetno nekaj časa težko znašel v svojem naenkrat skoraj odraslem telesu.

Ko pogledam svoje otroke in pomislim na vse njihove  napore, stiske in strahove, skozi katere se prebijajo iz dneva v dan … Bodiva iskrena, Jezus, biti otrok ni niti preveč dišeče niti prav čisto niti udobno niti prav zdravo, skratka vse prej kot enostavno. Ob predpostavki, seveda, da si vedel, kaj te čaka, ko si se podajal na pot učlovečenja, se zato zadnjih nekaj let ob božiču vedno sprašujem … Pa Jezus, kaj ti ni bilo jasno!?

Milijonkrat lažje bi bilo, če bi iz nebes stopil že odrasel. In prav zato sem vsak božič znova tako vesela, da tega nisi storil. Ker si kot majhen otrok v jaslih tako dostopen in tako meni kot mojim otrokom mnogo bližji in bolj domač.

Vse najboljše, si običajno voščimo za rojstni dan. Ampak ti vse najboljše že imaš, zato pa imam prošnjo zate. Pomagaj mi, da bom tebi in ljudem okrog sebe v letu, ki prihaja, znala in zmogla dati vse najboljše, kar imam in znam.

Vesel božič, Jezus!

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.